Permakulturni kmetovalci prisegajo na pridelavo vrtnin na visokih gredah. Najprimernejši čas za izdelavo visoke grede za vrtičkanje je sicer v jeseni, ne glede na letni čas pa je treba pri izdelavi upoštevati določena pravila in zaporedje plasti. Skozi zimo se namreč plasti sesedejo, prepojijo in ustvarijo kvalitetno, rodovitno prst za čim bolj uspešno gojenje zelenjave in ostalih vrtnin.

Kje in zakaj jo izdelati?

Postavitev visoke grede je zelo smiselna na prostoru, kjer bi sicer težko karkoli uspevalo (npr. nerodovitna glinena zemlja). Izkop mora imeti premer več kot en meter, da bomo lahko na sredino gomile z rokami dosegli z vseh strani. Visoka greda ima optimalno širino okoli 120 cm. Po principu permakulture mora biti pozicionirana v smeri sever – jug. Lega naj bo sončna in ne preveč izpostavljena vetru.

Odstraniti je potrebno rušo ter narediti obod iz lesa; visoke grede vam lahko izdelajo tudi po naročilu. Na notranji strani obod zaščitimo s polivinilom.

Sloji visoke grede

  1. Dno napolnimo z ovčjo volno, ki je naravna prepreka za krte, voluharje in miši, hkrati pa daje toplotno izolacijo ter zadržuje vodo. Plast mora biti debela 10 cm.
  2. Druga plast predstavljajo manjša debla ali večje veje, ki jih postavimo kot gosto mrežo in služijo kot drenaža v primeru odvečnega nabiranja vlage in vode.
  3. Konkretnim kosom lesa sledijo drobnejše veje, vejice in dračje. Ta začne sčasoma trohneti, kar visoki gredi daje toploto, za rastline pa pomeni to bogat vir ogljikovega dioksida. Ta plast hkrati zadržuje vlago in je odcedna. Debela naj bo okoli 20 cm.
  4. Tudi naslednjo plast naberemo v gozdu. Na prejšnje plasti naložimo debelo zastirko iz suhega listja. Opomba: ob nalaganju je potrebno zaliti vsako plast posebej!
  5. Na listje naložimo karton, saj ta plast privabi deževnike, ki so izredno koristni za rahljanje zemlje.
  6. Ruša, ki smo jo odstranili na mestu, kjer se odločimo za postavitev visoke grede, pride v poštev kot naslednja plast. Travnato rušo polagamo tako, da so korenine obrnjene navzgor in trava navzdol. Ta plast naj bo debela približno 10 cm.
  7. Sledi pokritje s kompostom, ki smo ga predhodno pridelali na našem vrtu. Material za kompost pridobivamo skozi celo prejšnje vrtnarsko obdobje iz različnega naravnega odpadnega materiala (plevel, pepel, biološki odpadki, odcvetele rože in podobno).
  8. Kot zadnja plast sledi čim bolj kvalitetna in rodovitna vrtna zemlja, a ta ne sme vsebovati nobenih pesticidov (torej zemlja za balkonske rastline ni dovoljena). Zato je zelo priporočljivo poznati izvor zemlje, če jo kupimo in pripeljemo od drugod.

Obstajajo tudi določene različice, kjer je vmes še kakšna dodatna plast (recimo mineralni substrat, ki se uporablja za izdelavo zelenih streh, sloj šote, gozdne zemlje oz. humusa, konjski gnoj, suha slama …) ali različna razporeditev vmesnih plasti. Kakor koli že, princip ostaja bolj ali manj isti, le uporaba materiala se delno razlikuje glede na razpoložljivost. Skupno je potrebno doseči standardno višino visoke grede, to je 90 cm.

Po postavitvi sledi sajenje rastlin

Načela permakulture velevajo, da sadimo različne rastline drugo ob drugi, upoštevamo le načelo dobrih in slabih sosedov. Zemljo obilno zalijemo in jo nato obvezno pokrijemo z zastirko. Gola zemlja je namreč izredno občutljiva; kot živa rana.

 

Če se držimo vseh načel, bodo rastline zrasle precej hitreje kot na klasični gredi. Visoke grede so zaradi svoje višine tudi veliko bolje enostavne za obdelavo, saj se ob pletju in pobiranju pridelkov ni potrebno sklanjati in obremenjevati hrbtenice. Zaradi posebne sestave visokih gred je potrebno tudi veliko manj zalivanja, le okoli dvakrat tedensko.

Ko je visoka greda torej enkrat postavljena, pravilno pripravljena in obdelovana, nam bo prinašala veliko koristi in zadovoljstva, saj bodo pridelki res lepo rasli in to skozi celotno sezono vrtnarjenja.