Vsebina prispevka
V zadnjih letih se o temi, kot je izgorelost, govori vedno več. Tempo življenja je hiter, obveznosti je veliko, ljudje pa pogosto pozabimo nase. Želimo biti uspešni v službi, prisotni doma, pomagati drugim in hkrati slediti vsem pričakovanjem okolice. Na začetku še gre, potem pa telo in glava počasi začneta opozarjati, da je vsega preveč.
Veliko ljudi izgorelosti sprva sploh ne prepozna. Mislijo, da so samo utrujeni ali da potrebujejo nekaj dni počitka. A običajno ne nastane čez noč. Gre za dolgotrajno izčrpanost, ki se nabira tedne, mesece ali celo leta.
Kaj je izgorelost?
Človek pri izgorelosti pogosto izgubi energijo, motivacijo in voljo do stvari, ki so ga nekoč veselile. Tudi preproste naloge postanejo naporne.
Pogosti znaki izgorelosti so:
- stalna utrujenost,
- težave s spanjem,
- pomanjkanje koncentracije,
- občutek nemoči,
- razdražljivost,
- glavoboli,
- tesnoba,
- občutek, da nikoli ni dovolj dobro.
Veliko ljudi kljub temu nadaljuje z delom, ker imajo občutek, da si počitka ne smejo privoščiti. Ravno to pa stanje pogosto še poslabša.
Telo običajno opozarja prej, kot mislimo
Preden pride do popolne izčrpanosti, telo pogosto pošilja opozorila. Nekateri imajo težave s spanjem, drugi postanejo zelo razdražljivi ali brez energije. Pojavijo se lahko tudi bolečine v želodcu, glavoboli ali občutek stalne napetosti.
Kako si pomagati?
Prvi korak je priznati, da nekaj ni v redu. Veliko ljudi ima pri tem težave, ker mislijo, da morajo ves čas zdržati vse pritiske.
Pomaga lahko:
- več počitka,
- pogovor z bližnjimi,
- zmanjšanje obveznosti,
- gibanje v naravi,
- omejitev dela po službi,
- manj časa na telefonu,
- pomoč strokovnjaka.
Pomembno je tudi, da se naučimo postavljati meje. Ni treba vedno reči “da”. Včasih je najbolj zdrava odločitev ravno to, da si vzamemo čas zase.
Zaključek
Izgorelost je danes zelo pogosta težava, o kateri bi morali govoriti bolj odkrito. Nihče ne zmore ves čas delovati pod pritiskom brez posledic.
Počitek ni luksuz, ampak potreba. Včasih je največja moč ravno v tem, da si priznamo, da potrebujemo premor. Ko poskrbimo zase, lažje pomagamo tudi drugim in veliko bolj kakovostno živimo.
