Dekleta na klic – kakšna je moja zgodba?

Sem dekle na klic in to je moja zgodba.

Nekateri me imenujejo prostitutka. Pripisujejo mi vse mogoče slabe lastnosti. Pravijo, da s »kurbanjem« financiram svojo odvisnost od drog. Resnica ne bi mogla biti bolj drugačna. Pa naj govorijo, kar želijo. Morda mi na neki podzavestni ravni celo zavidajo. Ne vem in mi niti ni pomembno. To je moj poklic, tako kot nekdo drug dela v trgovini ali čisti ceste ali sedi v pisarni. Moja pisarna je moja postelja.

Zakaj sem postala dekle na klic?

Začelo se je v prvem letniku faksa. Ker prihajam iz majhne vasi, ki je od civilizacije oddaljena za celo življenje, tako po kilometrih kot po mentaliteti, sem se odločila, da bom študenska leta preživela v prestolnici. Tam se mi je odprl nov svet – na eni strani novi ljudje, nove izkušnje, nova doživetja, na drugi strani pa finančna stiska. Štipendije nisem imela. Moje povprečje ni bilo dovolj visoko. S službo natakarice, ki je bila edina, ki sem jo lahko dobila, sem se komaj prebijala iz meseca v mesec. Starša sta mi pomagala, kakor sta mi pač lahko, pa sem velikokrat rekla, da ne potrebujem njunega denarja, čeprav sem ga, in to krvavo. Ni se mi zdelo pošteno, da bi jemala denar od njiju, ki sta bila sama finančno na psu. Ko sem nekega dne prosto uro preživljala s kolegico na kavi, sva govorili o možnostih zaslužka. V šali sva ugotavljali, da je življenje dekleta na klic lahko prav zabavno. »Spiš s komer hočeš, sama postavljaš pogoje, sama si svoj šef. Ponoči delaš, podnevi uživaš. Minimalca zaslužiš v eni noči.« Danes vem, da življenje dekleta na klic ni čisto takšno, kakršnega sva si tistega mrzlega popoldneva ob vroči kavi zamislili, takrat pa mi radovednost ni dala miru. Bolj, kot sem razmišljala, manj zadržkov sem imela pred tem, da bi svoje telo uporabila kot vir zaslužka. Nekega dne sem se enostavno odločila Doma sem izbrskala svojega starega mobilca na tipke, si priskrbela novo telefonsko številko in jo objavila na spletu. Mobilnik je še isti dan prvič zazvonil.

Kakšne so moje stranke?

Dobesedno vseh velikosti in oblik. In starosti. Ker ne odgovarjam nikomur, lahko stranke izbiram po svojih kriterijih. Njihov videz in starost mi nista pomembna, nikogar še nisem zavrnila, ker bi se mi zdel grd ali prestar. Bolj me odvračajo tisti, ki se pred najinim »zmenkom« ne stuširajo. Pa tisti, ki so agresivni, ki mislijo, da nisem nič več kot napihljiva lutka, nad katero se lahko izživljajo. Presenetljivo je teh zelo malo. Ko sem začela, sem pričakovala, da bodo k meni hodili večinoma takšni, ki so preveč neprivlačni, da bi jih kaka druga ženska vzela resno. Pa je tudi teh bolj malo. Seveda pridejo, ampak več je urejenih gospodov, ki imajo veliko denarja, a živijo življenje, v katerem ni prostora za žensko, ki bi se ji morali posvečati in z njo preživljati veliko časa. Včasih me kdo najame za več ur, prinese hrano in steklenico dobrega vina in je vse skupaj videti kot zmenek. Neredko me povabijo ven. Včasih sprejmem. Nekoč sem šla s stranko na obletnico mature v majhen kraj, kjer me je predstavil kot svojo zaročenko. V takšnih primerih mi pride prav, da sem inteligentna in razgledana. Mimogrede, povprečje na faksu sem od prvega letnika močno izboljšala. Redno hodim na obvezna predavanja, redno se učim. Pol noči delam, ostalo polovico prespim. Nimam veliko časa za prijatelje, a mi takšno življenje povsem ustreza.

Pa starši, prijatelji, partnerji?

Življenje dekleta na klic je na trenutke samotno. Moji bližnji ne bi razumeli, da to, s čimer se ukvarjam, ni nič groznega. Njihove možgane so oprali mediji, ki nas prepričujejo, da so dekleta na klic zasvojena in nimajo samospoštovanja. Sploh starša bi zlomilo, če bi vedela. Ko pridem domov lepo oblečena, jima rečem, da imam srečo, da je stanovanje tako poceni in da sem dobila štipendijo. Partnerja, ki bi mu morala opravičevati svoj »poklic«, nimam. Niti si ga ne želim. Sem zelo zaposlena in v mojem življenju ni prostora za še eno osebo. Morda, ko končam faks. Ko bo življenje dekleta na klic za mano. Takrat pa morda.

Dekleta na klic nismo pošasti, ki se jih je treba izogibati. Seveda se s prostitucijo ukvarja veliko takšnih, ki enostavno nimajo izbire, ki so zabredle in ne vidijo več poti ven. Takšne je treba odkriti in jim pomagati. Obstajamo pa tudi takšne, ki smo se za takšno življenje odločile same. Ki uživamo v pozornosti, ki jo dobimo ponoči, in ob tem še zaslužimo. Sem dekle na klic in to je moja zgodba.