Veliko ljudi ima strah ali celo odpor do obiska pri zobozdravniku. Od kot izvira ta strah? Zaradi neprijetnih izkušenj, negotovosti, kaj bo tokrat »šaral« po zobeh? Odgovora verjetno nihče ne pozna, dejstvo pa je, da so zobozdravniki strokovnjaki na svojem področju, zato je strah povsem odveč.
Zobozdravniki morajo iti čez kar dolg proces šolanja, saj je njihovo delo zelo raznovrstno in zahtevno. Študij dentalne medicine traja šest let, oseba pa lahko dela šele po enoletnem pripravništvu, ki se zaključi s strokovnim izpitom. Nadalje specializacija traja štiri leta in se zaključi s specialističnim izpitom. Najlažja naloga, ki doleti zobozdravnika je sistematski pregled zob, ki je za otroke predviden vsaj na pol leta, za odrasle pa na eno leto. Poleg tega pa naloge zobozdravnika zaobjemajo še odstranjevanje zobnega kamna, premazovanje in zalivanje zob, kirurško odstranjevanje poškodovanih zob, zdravljenje kanalnih zob, operacije dlesni, izdelovanje zalivk, luščenje in glajenje površin zobnih korenin in še kaj drugega. Vsak človek ima drugačne težave z zobmi, zato je delo zobozdravnika vsak dan drugačno, razgibano in zanimivo.
Dobri zobozdravniki poznajo vsakega svojega pacienta, njegove težave in strahove, zato vedo, kako pristopiti k vsakemu pacientu posebej. Za vsako stranko si morajo vzeti čas, biti morajo strpni, potrpežljivi, usposobljeni, prizadevati si morajo za neboleče posege in se ves čas dela še dodatno izobraževati. Seveda pa je vsak zobozdravnik malo drugačen od drugega, zato izbira pravega zobozdravnika zase niti ni tako enostavna. Če z nekom niste zadovoljni ali se ne počutite dobro, potem poskusite najti drugega zobozdravnika, kateremu boste bolj zaupali in se morda celo znebili strahu pred zobozdravniki.
Dolgo izobraževanje in strokovna podkovanost torej nista vse. Zobozdravnik mora imeti tudi veliko občutka za nežno in neboleče opravljanje svojega dela. Vsak pa mora nekje začeti, zato če naletite na začetnika, bodite tudi vi strpni in sočutni in mu dajte čas, da se privadi svojemu delu.