Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank – kaj je novega?

Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Če ste med tistimi, ki so v postopku sanacije bank pred leti izgubili delnice ali druge vrednostne papirje oziroma ste bili razlaščeni, vas zagotovo zanima, kaj prinaša Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVNIKOB), ki ga je 22. oktobra letos sprejel Državni zbor RS. Zakon so po novem imenovali Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Kot so zapisali v obrazložitvi, je njegov cilj vsem, ki jih to zadeva, zagotoviti učinkovito sodno varstvo, pravijo, da je procesno naravnan in retroaktivno ne posega v predloge, ki so veljali v času zloglasnega izbrisa delnic ter podrejenih obveznosti bank. Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ureja ravno to področje, in sicer predpisuje način dostopanja do podatkov, med drugim pa tudi opredeljuje možnost kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva, kar v praksi pomeni, da bodo tako imenovani razlaščenci lahko s skupno tožbo zoper Banko Slovenije nastopili na sodišču. Pri vsem tem je zelo pomembno, da bo morali biti v postopkih jasno izkazano, zakaj je bil ukrep izbrisa takrat sploh potreben.

Naj spomnimo, da so v času velike sanacije bank v letih 2013 in 2014 mnogi delničarji in lastniki podrejenih obveznic v več slovenskih bankah ostali brez vrednostnih papirjev oziroma so jih dobesedno razlastili. Gre za približno milijardo evrov premoženja, seveda je ta številka odvisna od tega, kaj vse štejete zraven.

Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sprejet, vendar …

Čeprav so Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank poslanci potrdili, bo pot do odprave vseh pomanjkljivosti sodnega varstva razlaščenih vlagateljev očitno dolga. Banka Slovenije je namreč za omenjeni zakon že napovedala, da bo vložila zahtevo za presojo ustavnosti, to pa vse skupaj precej zavleče in zaplete.

Če se vrnemo v minula leta, je ustavno sodišče leta 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu v času velike sanacije bank sicer niso bile v neskladju z ustavo. Izjema je bil le člen, ki izbrisanim takrat ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Kmalu za tem so nameravali sprejeti zakon, ki bi to področje uredil, vendar se je zapletlo že takrat, zdaj pa ponovno, ko se obeta ustavna presoja.

Banka Slovenije se brani velikega bremena

Banka Slovenije se namreč ne strinja z rešitvijo, da bi ona financirala odškodnine, ki bi jih dosodili v morebitnih sodnih postopkih. In kaj pravijo na to v politiki? Da imajo v morebitnem sporu z Banko Slovenije vse potrebne argumente in da ima ta bančna ustanova najverjetneje že rezerve v te namene. V kolikor bi bile odškodnine v skupnem znesku preprosto previsoke, pa bi sredstva lahko založila tudi država.

Kaj še predvideva zakon?

Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sicer predvideva tudi razkritje osebnih podatkov, ki bi jih morali oškodovanci razkriti, če bi želeli prejeti odškodnino. Poleg tega določa tudi višino povračila ter seveda mnoge preostale postavke, med drugim roke za vložitev tožb. Postopki bi se združili in potekali na Okrožnem sodišču v Mariboru, sodišče pa bi za vse tožbe, povezane s tem primerom, izdalo po eno sodbo za vsako banko.

Poiščite pravega strokovnjaka

V kolikor ste med bančnimi razlaščenci tudi vi, si morate pravočasno poiskati kvalitetno pomoč, strokovnjaka, ki pozna podrobnosti, ki jih prinaša Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Če boste želeli zahtevati odškodnino, bo treba izpolnjevati vse natančno določene pogoje, ki so v zakonu zapisani, pri tem pa vam lahko najbolje pomagajo prav tisti, ki se s temi stvarmi ukvarjajo profesionalno in na dnevni ravni. Do odškodnine boste namreč zelo težko prišli sami, z dobrim pravnim strokovnjakom pa bo ta pot za vas veliko lažja in tudi uspešnejša.