Kako so narejeni peleti?

Peleti

Direktive Evropske unije narekujejo razvoj ogrevalnih sistemov v smeri večje uporabe obnovljivih virov energije, predvsem z namenom zmanjšanja emisij CO2 v okolju. Zaradi tega se vse več držav in njihovih potrošnikov odloča za izkoriščanje lesne biomase, pri čemer so peleti postali eden od ključnih ogrevalnih virov pri nas.

In kaj sploh so peleti? 

Peleti so v bistvu stisnjena polena, veje in drug odpadni les, ki je s posebnim procesom peletiranja stisnjen v značilno standardizirano obliko. Na ta način se peleti uporabljajo za peči na pelete, ki omogočajo avtomatiziran način kurjenja, hkrati pa dosegajo tudi visoko učinkovitost. To pa še ni vse. Zaradi  značilne oblike je njihov volumen bistveno manjši, zato so tudi stroški transporta in skladiščenja bistveno manjši. Pa si nekoliko podrobneje poglejmo, kako iz polena dobimo ta izjemno učinkovit energent.

Peleti so izdelani iz lesa

Kot že samo ime pove, je osnovna surovina za izdelavo lesnih peletov les, ki ga dobimo v različnih oblikah. Najpogosteje se za izdelavo uporabljajo žagovina, opilki in lesni prah, ki nastajajo kot stranski produkt v različnih obratih. Za izdelavo pa se lahko uporabljajo tudi veje, lubje in neuporabni kosi lesa, ki niso več primerni za predelavo. Na ta način so lesni peleti obnovljiv vir energije, saj bi sicer bili ti stranski produkti zavrženi in neizkoriščeni, tako pa so ponovno uporabljeni.

Za proizvodnjo peletov se najpogosteje uporablja les bukve in smreke, priljubljeni pa so tudi mešani peleti. Vsaka vrsta lesa ima svoje značilnosti, ki jih je dobro poznati. Na splošno se za izdelavo uporablja sredico listavcev in iglavcev, brez dodatnih kemičnih primesi.

Kako nastanejo peleti?

Peleti se izdelujejo po posebnem postopku, ki ga imenujemo peletiranje. Gre za stiskanje lesne surovine, s pomočjo katerega dobimo sodobno obliko biomase v obliki valjastih tablet premera 5 do 15 mm in dolžine 10 do 30 mm. Postopek izdelave poteka v različnih fazah:

  • Mletje. Da je neobdelan les lahko uporaben kot surovina za pelete, ga je potrebno najprej zmleti v enakomerno strukturo. Le ta omogoča, da se ga lahko kasneje naloži v peletirko. Za mletje se uporabljajo posebni batni mlini, ki omogočajo različne stopnje drobljenja. Najprej je potrebno grobo mletje surovine, temu pa sledi še fino mletje.
  • Sušenje. Ker ima žagovina svežega lesa lahko tudi do 50 % vlage, je potrebno material temeljito posušiti. Postopek poteka v bobnastih parnih sušilnikih ali sušilnikih na vroči zrak s pomočjo katerih se vsebnost vlage lahko zniža tudi na samo 8 %. 

Ta faza je izjemno pomembna, saj je od vsebnosti vlage v gorivu odvisna tudi kurilna vrednost. Porast vlage v lesu z 10 na 50 % tako na primer lahko zmanjša kurilnost kar za polovico. Stopnja vlažnosti pa je pomembna tudi zato, ker se peletov ne more izdelovati, če le ta presega 17 %.

Peleti

  • Peletiranje ali stiskanje. Peletiranje biomase poteka v posebnih mlinih za izdelavo peletov, ki jih imenujemo peletirke. Struktura mletih delcev in vlažnost posušenega materiala je zelo pomembna za izdelavo peletov. Manjši kot so delci, bolj kvalitetni so peleti. Posušen in nevezan material se dodaja v mlin, kjer se zaradi rotacije in tlačnih sil skozi matrico iztisne v pelete. Posebni noži nato pelete razrežejo na določeno dolžino. Ker so tovrstne matrice različnih dimenzij, v tem procesu lahko dobimo pelete različnih dolžin in premerov. 

Pomembno je vedeti, da se v fazi stiskanja material tudi segreje, pri čemer se izloči tudi del vlage, prav tako pa se izloči lignin, ki služi kot naravno vezivo. Zato peleti ne potrebujejo dodatnih veziv, ki sicer lahko vplivajo na povečano količino pepela.

Kar se tiče dodajanja veziv je potrebno biti še posebej pozoren. Nekateri proizvajalci namreč kot vezivo dodajajo aditive, kot so na primer koruzni škrob, rastlinska olja, melasa, pogača oljne ogrščice, nekateri pa na žalost uporabljajo tudi odpadna olja.

  • Hlajenje. Ko peleti zapustijo mlin za proizvodnjo peletov, so le ti izjemno vroči, običajno od 90 do 95°C. Zato je hlajenje zelo pomemben del proizvodnega procesa peletov. S hlajenjem se jih namreč stabilizira, otrdi in oblikuje v pelete.
  • Ko so peleti popolnoma ohlajeni, sledi še sejanje s katerim se odstranijo majhni delci, drobir in prah, na koncu pa še pakiranje v 15 kilogramske vreče.

Peleti in  postopek peletiranja

Postopek peletiranja je pomemben iz različnih vidikov. Kot smo že omenili, gre za proces, katerega glavni cilj je standardizacija lesne biomase. Polena, veje, in druge oblike lesa se med seboj ne razlikujejo zgolj po obliki, ampak tudi po vsebnosti vlage in gostote. Na takšen način si ne moremo privoščiti avtomatiziranega delovanja, saj je potrebno tovrstne peči na drva neprestano nalagati, prav tako pa ne moremo doseči optimalnih izkoristkov.

Peleti in peči na pelete pa so na drugi strani pravo nasprotje. Peletiranje poskrbi za enotno obliko pelet, primerno gostoto in nizko vsebnost vlage, vse to pa je garancija za visoke izkoristke pri izgorevanju in avtomatsko delovanje. Za razliko od polen, peleti zavzamejo bistveno manj prostora, zato ne potrebujete tako velikega prostora za skladiščenje, transport pa je veliko bolj enostaven.

(2 ocen, povprečno: 5,00 od 5)
Loading...