Vsebina prispevka
Poznamo več vrst avtoimunskih bolezni, med katerimi je multipla skleroza najpogostejša. Gre za kronično vnetno bolezen, kjer je prizadet osrednji živčni sistem, kamor spadajo možgani, hrbtenjača in vidni živec. Nastane zaradi propadanja živčnih vlaken oz. mielinske ovojnice, ki jih obdaja. Ta kronično nevrološka bolezen se kaže z različnimi simptomi, ki jim potem sledi faza mirovanja. Zaenkrat je multipla skleroza še neozdravljiva, se pa lahko z zdravljenjem simptomov bolezen upočasni. Za njo v večji meri zbolevajo ženske med dvajsetim in štiridesetim letom, ki živijo v Severni Ameriki ali Evropi. Zaradi kompleksnosti, natančni vzroki za nastanek multiple skleroze še niso znani, gre pa za preplet okolijskih in dednih dejavnikov in je eden najpogostejših vzrokov za invalidnost mlajših odraslih.
Vzroki za nastanek multiple skleroze
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, za katero natančen vzrok nastanka še ni popolnoma znan. Strokovnjaki, ki bolezen preučujejo, so ugotovili, da najverjetneje na nastanek vpliva preplet dednih in okolijskih dejavnikov. Dejavniki vplivajo na imunski sistem, da začne tvoriti protitelesa, ki iz neznanega razloga začnejo napadati živčevje in tako poškodujejo mielinsko ovojnico.
Čeprav ni znanega vzroka, pa so znani nekateri dejavniki, ki zagotovo vplivajo na nastanek multiple skleroze. Čeprav bolezen ni dedna, pa je genska predispozicija en izmed dejavnikov, ki vpliva na njen razvoj. Po podatkih naj bi bilo 15 % bolnikov v sorodstvu z vsaj eno osebo, ki ima diagnosticirano multiplo sklerozo. Žal pa še ni jasno, kateri geni naj bi bili odgovorni za njen razvoj.
Znano je, da je pri ljudeh, ki živijo bližje ekvatorja manj primerov oseb z diagnosticirano multiplo sklerozo. Raziskave so zato pokazale, da verjetno na razvoj multiple skleroze vpliva tudi vitamin D, saj je najdemo višji odstotek obolelih v geografskih pasovih z manj sonca. Torej je en izmed dejavnikov za razvoj multiple skleroze tudi pomanjkanje vitamina D v telesu.
V povprečju za multiplo sklerozo v večjem številu zbolijo ženske kot moški. Multipla skleroza je pri ženskah diagnosticirana največkrat v rodnih letih, torej od dvajsetega do štiridesetega leta. Zanimivo je sicer dejstvo, da multipla skleroza ne vpliva na morebitno nosečnost, je pa priporočljivo, da se za njo odloči, ko je bolezen stabilna.
Na razvoj multiple skleroze lahko vplivajo tudi določeni virusi in virusne okužbe v zgodnjem otroštvu. Prav tako naj bi na razvoj vplivala vnetna črevesna bolezen in bolezni ščitnice. Znano je, da so nekatere bolezni ščitnice povezane s pomanjkanjem vitamina D, kar bi lahko potrjevalo, da je multipla skleroza povezana s slabšim delovanjem ščitnice.
Multipla skleroza in njeni simptomi
Ko se diagnosticira multiplo sklerozo, ni enotnih simptomov, saj se pri vsakem pacientu pokažejo v drugačni obliki. Za simptome velja, vsaj v prvi fazi, da se pojavijo in nato tudi hitro izginejo, kar upočasni samo diagnozo. Lahko se pojavijo tudi samo enkrat na več mesecev in potem gre bolezen spet v fazo mirovanja. Največkrat ljudje postanejo pozorni na simptome šele takrat, ko jim začnejo oteževati vsakdanje življenje.
Med najpogostejšimi simptomi, ki so posledica multiple skleroze, so utrujenost, ki jo spremlja občutek šibkosti. Lahko se pojavi tudi mravljinčenje ali bolečine po različnih delih telesa. Prihaja tudi do motenj vida, pa težav z ravnotežjem. Pri nekaterih se pojavljata slabost in bruhanje, pa tudi vrtoglavica.
Ker multipla skleroza deluje na živčevje, se pogosto pojavijo motnje čutenja ali tresenja, potem pa so tu še mišični krči in epileptični napadi. Prizadet je lahko tudi govor in spomin. Ljudje z multiplo sklerozo se težje skoncentrirajo in pojavijo se težave pri govoru in pri požiranju.
Kasnejši simptomi, ki jih preveri tudi zdravnik, ko opravlja diagnozo se težave z ravnotežjem, slabša koordinacija gibov in tresenje rok. Potem se preveri mišično moč in reflekse, ki so slabši kot bi morali biti. Preveri se oči, saj se velikokrat pojavlja manjša ostrina vida in vnetost očesnega živca.
Za diagnozo multiple skleroze ni dovolj samo potrditev simptomov, ampak se opravijo še nekatere raziskave, ki dokončno potrdijo prisotnost bolezni.