Prihaja zgodnje pomladansko obdobje dežja, megle in druge vremenske zabave. Iz dneva v dan ne bomo vedeli, kdaj vstati, da bomo prišli pravočasno v službo. Ne bomo vedeli, kakšno vreme nas čaka po koncu službe. Kaj se bo dogajalo na cesti. Dežnik bo naša vsakdanja oprema. Obuli se bomo vedno neprimerno. Oblekli v nasprotju s pričakovanji. Skratka zabavno spomladansko vreme. Z vsemi šalami na cesti.

Poznate dobro svoj avto?

Vse lučke in gumbke v njem? Dnevno se vozim dobrih 110km in več. Na cesti sem tudi po dve uri. K sreči se vozim ravno v nasprotno smer prometnih konic. Ker sem umirjena voznica, lahko opazujem okolico. Seveda spremljam dogajanje na cesti. In nemalokrat pridem do solz nasmejana v službo. Čeprav situacije na cesti niso vedno smešne. In vozniki, ki jih počnejo. Tu moram pohvaliti voznike kamionov. Na moji poti so večinoma uvidevni. Vozijo lepo in po predpisih. Ne prehitevajo počasi, kot nekje na drugih odsekih. Voznike na primorski avtocesti prav občudujem, da se večina vrne domov celih in živih.

Spomladanska jutra so večinoma meglena. Jutranja vožnja v megli pa ni prav nič prijetna. In to iz treh razlogov. Jutro, tema in megla. Sicer naj bi šli na cesto spočiti. In zjutraj naj bi to bili. Samo prej se je potrebno pošteno zbuditi. Meni, kljub zajtrku in polurnim predhodnim vstajanjem, to ne uspe vedno. Imam zvečer preveč nepotrebnega dela. Tudi dan je v tem času že precej daljši. Če pa delaš kot kuhar na hotelskih zajtrkih, vstajaš praktično sredi noči. Sploh če imaš potem do službe še slabo uro vožnje. Megla pa name deluje zelo depresivno. Kot da je pred mano nenehna zavesa za katero ne vem kaj se dogaja. Prometa na cesti sicer ni veliko, a še vedno preveč tistih, ki ne vidijo niti meter pred sabo. Drugače, mislim, da ne bi imeli prižganih tistih lučk za zlizane gume. To so tiste ubijalske rdeče lučke na zadnjem delu avtomobila. Strokovno jim rečemo meglenke. In kako so dobile ime Lučke za zlizane gume. Leta nazaj je v neki TV oddaji o prometu govoril takratni vodja Uprave za varnost v cestnem prometu. Bližala se je zima in bilo je govora o ustrezni zimski opremi na avtu. Takrat je omenil te lučke. Nekako takole: « Najlažje je iti na cesto z zlizanimi gumami in prižgati meglenke.« Kolikokrat se je ta resnica pokazala v praksi. Kot sem že omenila, sem umirjena voznica in na cesti marsikaj opazim. Tudi minulo zimo ni bilo nič drugače. Megla v pasovih, sneg na cesti in kup avtomobilov s prižganimi meglenkami. Ko se vozijo pred tabo v zgodnjih jutranjih urah, pa to ni nič preveč zabavno. Če je izvedljivo, jim pošljem signal v obliki utripa dolgih luči. A večini ne »potegne«. Včasih pa od jeze vžgem tudi dolge luči. Če on mene muči z rdečimi lučkami za zlizane gume, ga bom pa še jaz z dolgimi. Seveda, če s tem ne motim ostalih udeležencev v prometu. Po slabi uri jutranje vožnje v temi za temi  avtomobili pridem pošteno utrujena v službo. Zato se največkrat raje nasmejem in se spomnim besed na TV.

Letošnjo zimo pa sem doživela še eno smešnico na račun teh lučk. Ravno tako je bilo zgodnje jutro. O megli niti sledu. Pač pa je minulo noč padlo kar nekaj snega. Tako, da je bila potrebna jutranja rekreacija čiščenja avtomobila. Ceste so bile mokre. Nekje na pol poti me je prehitel bel avto. Kakšne barve je bil v resnici, ne vem. Bil je popolnoma zasnežen. Ampak lučke za zlizane gume je pa imel prižgane. Prav nasmejal me je.

Sama sem minulo zimo prižgala meglenke le enkrat na delu lokalne ceste, ker sem presodila, da je res najbolj varno, da jih prižgem. Za mano pa ni bilo nobenega avtomobila. Za vsak slučaj, da me pravočasno opazi. Kajti meglenke so namenjene prav temu. V vseh ostalih situacijah pa so zelo moteče. Zato preverite, če vam kontrolna lučka za meglenke v avtu deluje.