POKOJNINSKA REFORMA

21.10.09 17:58

(objavi kot novico)

Vzemite si čas in preberite večkrat, potem pa dajte komentar.

Opravičujem se, ker je prispevk zelo dolg. Krajše in bolj jedrnatu ni mogoče tega povedat.

Koalicija obljublja korenite reforme na socialnem področju ( zdravstvo, pokojnine in socialni transferi).

Nekaj od tega je vlada in njeni ministri že poslala v javnost. Predlagano ocenjujem kot nekaj računovodskih ukrepov, ki naj bi izboljšali stanje državne, zdravstvene in pokojninske blagajne in je še daleč od tega, da bi bila to reforma, ki bi prinesla spremenjene odnose v družbi.  To enako, ko direktor zahteva od računovodje, da naredi bilanco, ki bo pokazala uspešno poslovanje, ker sam s svojimi ukrepi v poslovanju čez leto tega ni znal storiti. Če se pokojninska doba poveča pa res ne moremo govoriti o reformi. Res bo pokojninska blagajna manj obremenjene. Kaj pa bo to povzročilo se nihče ne vpraša. Pa ne gre za vprašanje nezadovoljstva tistih, ki bi morali delati dlje. Problem je v tem, da bomo v zaposlitvah zadrževali ljudi, ki nimajo dovolj znanj in še manj motivacij, da bi gospodarske družbe lahko naredile nujne razvojne koraka. Čakali pač bodo na dan D, da odidejo v »penzijo«. Na drugi strani pa imamo deset tisoče mladih izobraženih, morda res z malo izkušenj, pa vendar motiviranih, da se s svojim delom uveljavijo. Ti bodo stregli za »šanki«.

Izhod iz problema, ki ga prinaša staranje prebivalstva je mogoč le tako, da se poveča DBP . Tega pa niso sposobni storiti tisti pred »penzijo« pač pa le mladi in izobraženi kadri.  Reševanje tega problema je zato mogoča le tako, da se dvigne kakovost izobraževanja, vključevanje mladih v proizvodne procese (že v času študija) in takoj po diplomi (čas študija pa se mora zmanjšati za 30%). Tu se začne socialna država.

O ukrepih na področju socialnih transferov, štipendij in s pomočjo njih dvigovanja kakovosti izobraževanja sem že pisal, ko sem  razlagal UTD.

Danes ponujam model pokojninske reforme. Ne mislim, da je moj model zveličaven. Politiko hočem povedati le to, da je ekstremno ozka in nič inovativna, ko išče rešitve. ali pa jih pričakuje  od dr. ekonomskih znanosti, ki so ta svet pripeljali v krizo. Ti znajo ponuditi le stare modele s tem, da dodajo, da je potreben večji nadzor. Prosim vas. Kapital, ki bo reševal to družbo so ljudje in ne denar.

Upam, da bo moje razmišljanje prebral kak politik in se saj malo zamislil.  Politiki namreč morajo vedeti, če ne bodo sledili času in razmeram jih bo izločila neodvisna državljanska iniciativa (civilna družba) kot je to bilo pred dvajsetimi leti.

 

PREDLOG POKOJNINSKE REFORME

 

 

Pokojnina je mesečni denarni prejemek, ki si ga zavarovanci zagotovijo na osnovi obveznega pokojninskega zavarovanja pri državnem pokojninskem zavodu (v nadaljevanju PZ), dopolnilnega zavarovanja pri isti zavarovalnici in na osnovi zavarovanj pri komercialnih zavarovalnicah.

 

Obvezno pokojninsko zavarovanje

 

-         Obvezno so pokojninsko zavarovani vsi, ki so v delovnem razmerju ali v drugih podobnih odnosih.

-         Prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje plačujejo delodajalci in je za vse zavarovance enak in se določa v nominalni višini.

-         Višino prispevka določa PZ na osnovi stanja zavarovancev in stanja upokojencev v preteklem letu.

-         Obvezno zavarovanje daje zavarovancu pravico do mesečne pokojnine, ko izpolni   pogoje.

 

Obrazložitev: Vsak delodajalec bi torej bil obvezen pokojninsko zavarovati vsakega s katerim ima sklenjeno pogodbo o delu (določen ali nedoločen čas), pogodbene sodelavce za občasna dela in študente in zanje vsak mesec plačevati premije, ki so za vse v enaki višini (če delo ne znaša poln delovni čas je prispevek-premija sorazmeren).  Za zavarovance, ki niso zaposleni za poln delovni čas se leto pokojninske dobe šteje, ko je skupni znesek dosežen v višini 12 premij za zaposlitev za pol delovni čas. Ali plačuje premijo delavec iz svoje bruto plače ali delodajalec na račun stroškov  v obeh primerih to pomeni enak strošek dela. Samozaposleni plačujejo obvezno zavarovanje sami iz svojih prihodkov in se jim štejejo med stroške.

 

Dopolnilno pokojninsko zavarovanje

 

-         Dopolnilno pokojninsko zavarovanje je prostovoljno.

-         Dopolnilno pokojninsko zavarovanje zagotavljajo zavarovanci pri PZ.

-         Višino prispevka določajo zavarovanci sami iz bruto plače (pred odmero DDV) in je lahko od meseca do meseca različna (verjetno bi bilo prav določiti minimalno premijo-50 evrov in minimalna časovna obdobja za spreminjanje višine premije).

 

Obrazložitev: To daje možnost, da zavarovanec sam izbira višino prispevka pač glede na svoje zmožnosti.  To tudi pomeni, da pokojnina ni več odvisna od višine plače, pač pa si jo vsakdo določa sam.

 

Zavarovanje pri komercialnih zavarovalnicah ali skladih

 

          Je neobvezno in ga zavarovanci plačujejo kot vsako drugo zavarovalno premijo  

             Po principih trga.

 

Odmera osnovne pokojnine

 

-         Osnovna pokojnina je določena z zakonom in sklepi PZ za vsako leto. Pri tem velja pravilo, da raste s polovično stopnjo rasti DBP vendar najmanj v višini inflacije. Višina se določi  v višini zneska praga revščine (545 evrov za leto 2010).

 

 

Odmera dodatne pokojnine

 

-         Dodatna pokojnina se določi v deležu do osnovne  pokojnine (v%).

-         Osnova je povprečen delež vplačanih premij (dodatna premija v razmerju z osnovno premijo) deležev doseženih v vseh letih trajanja obveznega zavarovanja (procenti za vsako leto deljeno s 40 oz. zavarovalno dobo v kolikor se nekdo upokoji prej ali kasneje).

 

Pridobitev pravice do pokojnine

 

-         Polno osnovno pokojnino pridobi zavarovanec, ko dopolni 63 let in skupno osnovno zavarovan 40 let.

-         Starostna doba se vsakih pet let poveča za polovico rasti življenjske dobe prebivalcev v Sloveniji.

-         Ne glede na gornja pogoja se zavarovanec lahko upokoji tudi prej vendar le, če njegova osnovna in dodatna pokojnina skupaj znašajo najmanj  višino osnovne pokojnine, ki jo določa vsako leto PZ.

-         V primeru, da zavarovanec ne izpolni 65 let se mu osnovna pokojnina zmanjša v razmerju povečanja teoretičnega časa prejemanja pokojnine. Teoretični čas prejemanja pokojnine se določi na osnovi povprečne življenjske dobe prebivalcev Slovenije (razlika med življenjsko dobo in starostno osnovo).

-         V primeru, da zavarovanec ne izpolni 40 let zavarovalne dobe se mu osnovna pokojnina zmanjša v sorazmerju s časom, ki mu manjka do 40 let zavarovalne dobe (4 let je 10%).

-         Enako pravilo velja za povečanje osnovne pokojnine. Pri tem bi veljalo procent povečati zaradi stimulacije pri podaljšanju delovne dobe in s tem zavarovanja.

-         Delodajalec ima pravico, da prekine delovno pogodbo z delavcem, ki izpolnjuje vse pogoje za upokojitev (63 let in 40 let zavarovalne dobe).

 

 

 

Obrazložitev:  Praktično pomeni, da je starost 65 let in 40 let zavarovalne dobe le osnova za odmero višino pokojnine in ne za upokojitev samo. Odhod v pokoj bi torej lahko izbiral vsak zavarovanec glede na svoje osebne okoliščine. Podaljševanje zavarovalne dobe bi vsakemu prinašalo povečanje pokojnine in obratno. Normalno je, da nekdo, ki je delal 40 in se upokoji pred 63 letom ne more prejemati pokojnine v enaki višini, ker je pričakovati, da jo bo prejemal temu sorazmerno daljši čas. Ker je osnovna pokojnina določena v višini praga revščine je to tudi osnovni pogoj za upokojitev, ker bi sicer del njegovih življenjskih stroškov padel na pleča države.

V sistem bi se vnesle tudi ugodnosti iz naslova otrok, ki jih pozna obstoječi sistem ter zavarovance z zdravstvenimi omejitvami (invalidi)

 

 

V kolikor bi ta pokojninska reforma in tudi spremembe celotnega socialnega sistema temeljile na univerzalnem temeljnem dohodku bi to pomenilo, da se osnovna pokojnina sorazmerno zmanjša. To bi pomenilo povečanje bruto in neto plač, ki pa bi bile zaradi financiranja UTD dodatno obremenjene z višjim DDV (pri plačah in pri nakupih).