Revni otroci so slabše ocenjeni
29.07.10 18:45
(objavi kot novico)
Ljubljana - Strokovnjakinja za psihologijo družine, družinska terapevtka in predavateljica na fakulteti za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič je šokirana nad letnim poročilom varuhinje človekovih pravic.
"Povedala je nekaj stvari, ki jih opazim tudi sama, pa tudi nekaj stvari, ki me presenečajo in sem vedno znova žalostna, da se je to zgodilo v moji domovini. Denimo to, da so otroci brez zdravstvenega zavarovanja. V moji stari domovini je bil vsak otrok zavarovan, absolutno, ne glede na to, kdo so bili tvoji straši," letno poročilo varuhinje, ki ugotavlja, da je Slovenija vse manj socialna država, s skrbjo sprejema Gabi Čačinovič Vogrinčič s fakultete za socialo delo.
Konkurenčnost na plečih delavcev
Kako se nam je lahko zgodilo, da tudi zakonodaja omogoča, da otroci niso zavarovani, se sprašuje. "Druga stvar, ki se mi zdi pomembna, zadeva socialno pomoč, po novem socialne transferje. Zdi se mi, da nam ne gre tako slabo. Ohranili smo več skrbi za ljudi v stiski, ljudi, ki ne morejo skrbeti zase, hvala bogu, od vseh držav nekdanje Jugoslavije. In tudi zdaj, v času krize − vsi mogoči neoliberalci in delodajalci temu rečejo gašenje požara − sem zelo hvaležna, da se požar gasi; to globoko spoštujem in cenim. A varuhinja opozarja na druge dimenzije, ki niso v središču pojmov socialne države.
Gre za to, da splošno javno dobro ni več dostopno vsem. To absolutno ni dopustno. Tudi to, da šolanje ni več dostopno vsem. Iz svojih raziskav dobro vem, da so revni otroci slabše ocenjeni, da jim revščina zapira poti. Da zdravstvo ni več dostopno vsem! Pa kje mi živimo! To, kar me skrbi, je, da nismo absolutno aktivno mobilizirani, da nismo pozorni. Da nismo aktivni v tem, da varujemo javno zdravstvo, javno šolstvo za vse.
To mora biti aktivna akcija. Ampak saj veste, kakšen je odgovor; da smo kapitalistična država. Tudi politika in ta vlada govorita o konkurenčnosti, o tekmovanju, a to so popolnoma napačne predpostavke. Če pogledate, na čem temelji ta konkurenčnost, tekmovanje; na golem izkoriščanju delavcev, ki dobijo mizerno plačilo ali pa ga sploh ne dobijo. Ali je to tisto? Drsimo v to?" se sprašuje Čačinovič Vogrinčičeva.
Gordana Stojiljković
Foto: Tina Deu/siol.net
Strinjam se z vsem kar je dr.Gabi Čačinovič Vogrinčič navaja! Ali smo sploh kdaj pomislili da bo naša vlada dovolila da prihaja do teh anomalij?
Glede zdravstvenega zavarovanja otrok je tako, da so v bistvu vsi zavarovani, ampak zaradi birokracije, ki tudi preko otrok pritiska na plačevanje prispevkov, se potem zgodi, da imajo neurejen status.
Da so revni otroci slabše ocenjeni, se bi lahko narobe razumelo. Seveda je povezava med znanjem in statusom. In med znanjem otroka in staršev. Tako pride tudi do povezave med statusom in ocenami v šoli. Na tej točki bi zelohitro lahko potegnili napačne zaključke in uporabili napačno zdravilo.
Revni otroci nimajo elementarnih pogojev za razvoj - telesni in mentalni. To ve že vsako tele, le naše država se požvižga na ljudstvo. Glavno, da vzorno služi kapitalu. In, da se rotirajo med seboj strankarski prvaki - malo po vertikali, malo po horizontali in uživajo na plečih prav tistih, z akatere niti z levo roko ne poskrbijo.
Žalostno je da je vse res.
SIROTINJA UVEK NAJEBE!!!
Vsa mogoča brezvezna društva ustanavljate, najbolj pogrešam društvo za človekove pravice ali drugače povedano civilno družbo za delavske pravice.
Ker gremo od osamosvojitve naprej samo še bolj navzdol in to kljub raznim varuhom in komisijam, sindikatom kateri so sami sebi namen tako kot vse ostale državne inštitucije?
Imamo Ustavo ter razne sprejete zakone, ki so samo zapisani na papirju v praksi pa se jih ne izvaja in spoštuje. So samo mrtve črke na papirju.
In po vsem tem varuhinja nima razloga za ukrepanje, čeprav je vse to že alarmantno, kaj si lahko nekateri delodajalci privoščijo v enaindvajsetem stoletju, spravljajo zaposlene (tako domače kot tuje) v novodobne sužnje, brez tega, da bi kdo kdaj kazensko in odškodninsko odgovarjal ali bil zato preganjan in obsojen?
In kje je sedaj Amnesti Internacional?
Tale prispevek mi je segel globoko v dušo, saj nam tega vsega ni bilo treba, ker je bilo resnično tako urejeno, kot trdi g.Gabi. Njena mnenja sem vedno spoštoval in si verjetno vsi raje zatiskamo ušesa in oči, da ne bi videli koliko gorja je med nami. Morda imajo pa nekatere ustanove danes več denarja, kot so ga imele pred letom 1990 in si pridno meljejo roke tudi za boljši "raiting" in priljubljenost med prebivalstvom.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.