samooskrba s hrano bo lahko problem
08.11.09 17:06
(objavi kot novico)
16 letih od osamosvojitve je Slovenija zaradi pozidave in zaraščanja izgubila preko 62.000 hektarov kmetijskih zemljišč.
V obdobju med letoma 1991 in 2007 je Slovenija izgubila za okrog 62.800 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi. Glavna razloga za omenjeno zmanjšanje sta zaraščanje in pozidava, so na podlagi statističnih podatkov +pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Dodajajo, da je bilo v letih 2002 - 2007 pozidanih 19.712 hektarov, od tega 65 odstotkov kmetijskih zemljišč.
Spreminjanje kmetijskih zemljišč se nadaljuje
Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da se tudi ob pripravi novih prostorskih načrtov, ki teče v skladu z novim zakonom o prostorskem načrtovanju, interes za spreminjanje namenske rabe varovanih kmetijskih zemljišč v urbane namene nadaljuje, "zdaj že v tolikšni meri, da so zaradi pomanjkanja resursa lahko ogrožene osnovne možnosti za pridelovanje potrebnih količin hrane v državi".
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik
Težnja po spremembi namenske rabe kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene je najbolj izrazita na ravninskih predelih, kjer je tudi največ kvalitetnih obdelovalnih kmetijskih zemljišč, in ob naseljih. Problem predstavlja tudi razmeroma ekstenzivna in razpršena gradnja stanovanjskih objektov ter načrtovanje večjih novih obrtnih oziroma industrijskih con v odprtem kmetijskem prostoru, poudarjajo na ministrstvu.
Na podlagi podatkov, ki jih pridobijo s sodelovanjem v postopkih sprejemanja občinskih prostorskih načrtov in pripravi sprememb prostorskih načrtov, še navajajo, da je 56 občin doslej predlagalo spremembo namembnosti za 6000 hektarov najboljših kmetijskih zemljišč.
Namesto kmetijskih zemljišč ceste
Najbolj obsežni predlogi spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč v nekmetijska se nanašajo na gradnjo cest, industrijskih oziroma gospodarskih središč, logističnih centrov, gradnjo novih stanovanjskih naselij ter rekreacijskih objektov.
Porast sprememb najboljših kmetijskih zemljišč z namenom individualne stanovanjske gradnje, ki predstavlja razpršeno gradnjo na podeželju ali pa posega v večje sklenjene komplekse kmetijskih zemljišč, pa je po navedbah ministrstva zaskrbljujoče glede na to, da demografski in drugi kazalci marsikje kažejo na stagnacijo ali celo na zmanjševanje populacije.
Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija imela v letu 2007 498.450 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega obdelovalnih zemljišč 175.000 hektarov. Nekoliko drugačni so podatki o rabi zemljišč iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji. Ti kažejo, da ima Slovenija letos 609.660 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega je obdelovalnih zemljišč (njive in vrtovi) 181.000 hektarov.
Tako je v Sloveniji 2189 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, obdelovalnih površin pa 884 kvadratnih metrov na prebivalca, na podlagi podatkov evropskega statističnega urada Eurostat navajajo na ministrstvu. Dodajajo, da je Slovenija po obsegu obdelovalnih kmetijskih površin na 24. mestu med članicami EU. V Sloveniji je namreč 8,8 odstotka obdelovalnih površin glede na celotno ozemlje in 25,9 odstotka kmetijskih površin v uporabi. V EU je teh površin 25,9 oziroma 43,7 odstotka.
Posestna razdrobljenost Slovenije
Slovenija se ob vsem tem sooča z veliko zemljiško oziroma posestno razdrobljenostjo, saj ima kar tri milijone kmetijskih in gozdnih parcel, ter neugodno velikostno strukturo kmetij. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,3 hektara kmetijskih zemljišč v rabi, ki se povprečno razprostirajo na 22 parcelah. Tako znaša povprečna velikost parcele, ki je v rabi na kmetijskem gospodarstvu samo 0,3 hektara.
STA
Foto: STA, Bojan Puhek
Zaraščenega pač ne moremo šteti za izgubljeno, ampak kvečjemu za konzervirano. Če bi bila nuja, se to lahko zelo hitro spremeni nazaj v obdelovalno.
Verjento bi bilo celo smiselno, da se čim več obdelovalne zemlje arhivira. Naj lepo počiva.
Ni problem konzerviranja, Marko, a ostaja en droben hakelc.
Konzervirano tuna znamo vsi odkonzervirati. Konzervirano zemljo pa odkonzervira lahko samo nekdo, ki jo zna obdelovati. Ti pa se starajo in umirajo.
Eh Lipe, jaz verjamem da, če bo sila, bomo še vedno znali prijeti za štiharce in motike.
Vprašanje je, ali je ob vse preobilici hrane, bolj smiselno da slovenska zemlja počiva, ali da je obdelovana z raznoraznimi kemikalijami?
Po moje država ne bi smela stimulirati niti enega niti drugega.
Pohar podatki ki jih navajaš se mi zdijo porazni.Za stanje niso krivi kmetje,pač pa kmetijska politika...
Pa da predstavim primer.Oseba je v zamenjavo skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ponudila po denacionalizacijskem postopku vrnjeno 1400m2 veliko zemljišče ( v naravi ravninska njiva 3, z vgrajenim namakalnim sistemom in v obdelavi,tržna cena cca 1,5 evra za m2) za zemljišče ( v naravi travnik 7 v zaraščanju,naklona 21 stopinj,tržne cene 0.6 evra za m2).Človek bi pričakoval (glede na to,da je njiva v solastništvu z večimi lastniki,med katerimi je sklad največji),da bo državna institucija ponujeno brez zadržkov sprejela in za 2100 evrov vredno zemljišče ponudila glede na vrednost ustrezno večjo površino manj vrednega zemljišča.Toda malo morgen...Nobenih možnosti za kakršno koli zamenjavo.
Po treh letih dopisovanj s predsednikom sklada,skrbnikom zemljišč,komisijo sklada za pravni pomet z zemljišči in kmetijskim ministrstvom,je s težavo,pa vendarle prišlo do postopka zamenjave.Na strošek ponudnika seveda in po sistemu 1m2 za 1m2.Tako bo oseba za 2100 evrov vredno zemljišče pridobila 840 evrov vredno površino v zaraščanju ( razlika v vrednosti -1260 evrov ).Stroški geodetskih storitev bodo navrgli cca 900-1000 evrov.Torej-državljan mora plačati 2.260 evrov,da državi prepusti 1400m2 svojega zemljišča...Sam bog in alah jih razumi...
Pozidava kmetijskih zemljišč prinaša kapitalu dvojno korist. Prva je ta, da kupi zemljo po ceni "gmajne" in jo proda po stokrat višji ceni. Nekaj sicer stane "storitev" birokratov, pa so še zelo poceni.
druga korist pa je dolgoročna. Kapital ima že danes v posesti gensko spremenjene organizme (vsa semena in recepture). Manj bo možnosti pridelave naravne hrane večji bo zaslužek.
Vse drugo, kar se govori in razpravlja ob tej zgodbi je dimna zavesa, ki naj zastira pogled državljanov.
Ko bo politika sposobna reči bobu bob (to kar sem napisal) bo prvi korak storjen in v nekaj desetletjih morda celo dosežene zaznavne spremembe.
Prvih osemnajst let življenja sem preživel na Pohorju in vem, da je to področje pridelalo desetkrat več zdrave hrane kot jo danes. tam kjer je včasih rasel krompir ali rž za oglarje, steklarje in fužinarje. Danes rastejo stoletna drevesa. Ko smo pre 50 leti doma pridelali 2 toni rži je bila mati srečna in smo se počutili varno in celo bogati. Res je, da je večino pobrala obvezna oddaja. Pa kljub temu smo imeli kruha v izobilju in ga je mati delila otrokom, ki so šli mimo nas iz šole.
Bil je to čas in svet, ko je bil človek v sožitju z naravo, ni imel materialnega bogatstva, je pa bil srečen.
Samo naravno ravnovesje na tem svetu je rešitev za človeka in človeštvo.
Pa nekaj si pozabil Silvester-nekaj desetin kmetov-ljubljencev kmetijske politike in politikov v z evropskim denarjem zgrajenih hlevih,na kmetijskih površinah države(sklada),s pomočjo zopet z evropskim in občinskim denarjam kupljenimi traktorji in stroji, danes pridela - proizvede več,kot je včasih, ki se jih nostalgično spominjaš pol Štejerske,ne samo pohorsko območje...
Andrej! Poznam te zgodbe. Moj nečak je bil izločen iz razpisa za subvencijo pri nabavi kmetijske mehanizacije, ker ni podpisal en list papirja, ki je bil prazen.
O tem, da je pridelava toliko večja pa močno dvomim. Res je, da se je tako povečala tržna proizvodnja. Če pa bi zlil vso mleko, ki se je včasih pridelalo in potrošilo doma ali po "kanglicah", pa saj je imel vsak "ajznponar" kravo (res je to bila koza), bi ugotovil, da ni razlike.
Pri tem upoštevaj še to, da, če se žito porabi za krmo živine in ne za hrano človeka in ta uživa več mesa je energetski izkuristek le ena desetina.
torej kaj pomaga visoka proizvodnja koruze, ki ob tem zastruplja tla in podtalnico, ko pa je njen realni izkoristek le 10%.
V prehrambeni bilanci sveta je torej poleg zmanjševanja površin velik problem tudi energetski izkoristek pridelanih rastlin.
Izkoristki in stroški pridelave mesa,pa tudi žitaric in krmnih rastlin so mi poznani.Imamo pač v družini dpl. zootehnika in agronoma,četudi nismo kmetje.Zaraščanje je plod nekajletne kmetijske politike.S postom 08.11.09/22:04 sem želel le opozoriti,da se za zarašćanje še najmanj sekira država...Pa bi se morala! Kmetijstvo je pač strateška panoga in prav zaradi svoje pomembnosti zasluži več pozornosti.Da vsa kmetijska proizvodnja sloni le na dobri stotniji iz proračuna evropske unije,RS Slovenije in občin dobro "prefotranih" kmetov,pa se mi zdi velika napaka..S tako politiko so uničene manjše kmetije in konkurenčnost trga.Mogoče nekdo računa,da bodo ljudje "milom ali silom" prodajali kmetijska zemljišča novonastalim ljubljenčkom kmetijskega ministrstva,ki ga, kot je to praksa, vodijo ljudje iz SLS-sa.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.