Delo na črno

29.11.09 21:56

(objavi kot novico)

Ni nobena skrivnost, da v Sloveniji obstaja armada delavcev ki svoje delo opravljajo brez veljavne pogodbe o zaposlitvi ti. "delavci na črno". Velika večina jih to počne protivno svoji volji, zaradi socijalne stiske se morajo poprijeti za svako delo ali preprosto verjamejo obljubam delodajalcev, da jih bodo po določenem času prijavili. Rahla oblika tovrstne nepravilnosti je tudi izplačilo minimalne plače z plačanimi prispevki, ostanek pa "na roke".

Kolikor je državni proračun oz. zdravsetvena in pokojninska blagajna oškodovana zaradi "sive ekonomije" niti ni treba govoriti. Če bi se država preprečila tovrstni kriminal bi lažje izpeljala pokojninsko in zdravstveno reformo, edino bi bili prizadeti delodajalci ki bi imeli manj profita.

Imam občutek, da v državi nikoli ni bilo politične volje za rešitev tega problema. Namreč, po veljavni zakonodaji, delavec ki se pritoži na inšpekcijo, mora priložiti identifikacijski dokument, oz. poda svoje osebne podatke. Če inšpektor ugotovi, da delavec res dela na črno, kazen plačata oba, torej delodajalec in delavec. S tem je tudi konec te zgodbe.

Podobna je situacija s kontrolo države tudi na drugih področjih. Zato upajmo, da se bo nekaj spremenilo ta tem področju, saj država ne more biti učinkovita brez stroge kontrole izvajanja veljavne zakonodaje.

Komentarji

Sašo in če v aktualnem trenutku ni politične volje se sprašujem: Kdaj bo ?    

Slavnik, 29.11.09 ob 22:00

Ivan, po mojem je problem v tem, da zastopniki delodajalcev sedijo v državnem zboru in o tem odločajo...    

Sašo, 29.11.09 ob 22:08

Pa poglejmo še malo...Za primer-zravnik specialist,redno zaposlen v bolnišnici,obremenjen z nadurami,dežurstvi v bolnišnici in na domu ustanovi društvo - recimo hipertenzijskih bolnikov.V okviru društva nudi predavanja,plačana iz sredstev društva-članarine in iz dotacij,ki jih društvo prejema od skupnosti.Mimogrede članom društva prodaja prehranske dodatke,vitamine itd., in prav tako mimogrede honorarno kaj postori za zavarovalnice,ZPIZ in sodnijo,saj je konec koncev tudi izvedenec svoje stroke...Pa da ne bo kdo užaljen-niso samo zdravniki taki "kerlci"....In ne delajo na "črno",vse je požegnano in v redu,samo malo čudno glede na dejstvo,da ima dan le 24 ur...    

Andrej Š, 29.11.09 ob 22:41

Seveda ni politične volje. Glede na stopnjo obdavčenja je to pač za marsikoga edina možnost dela.

In čemu se bi inšpektorji naprezali? Saj imajo dovolj dobro plačo.    

Marko Pavlišič, 30.11.09 ob 08:16

Posebej dosti dela na črno je med gradbeniki in natakarji.Med gradbeniki predjačijo Albanski delodajalci imajo med 30 do 40%delovne sile na črno.Naši inšppektoji so tam kjer jih ni treba.
Lep večer    

alojz, 30.11.09 ob 17:37

Seveda je problem delo na črno, a kot je že menil en izmed komentatorjev, problem v tej državi je lopovska praxa, ki sliši na ime javno-zasebno partnerstvo. Naj omenim le dve področji: zdravstvo in šolstvo. Da je koncesijsko zdravstvo le praxa kanalizacije javnih sredstev v zasebne žepe, je znana stvar. Podobno je z »dvo-izmenskimi« zdravniki. Dopoldne »dela« za državo, popoldne za svoj žep. Če se naročiš dopoldne, lahko čakaš na pregled tudi več mesecev; če prideš k taistemu zdravniku popoldne, si lahko na vrsti takoj. Dvo-izmenski zdravniki so neutrudni; ob tem pa gre spomniti, da je nemalo njih za časa ministrovanja Kebra stavkalo zaradi »preobremenjenosti«. Se še spomnite te stavke? Zdravniki so stavkali zaradi nadurnega dela, to naj bi jih tako utrujalo, da zaradi utrujenosti že ogrožajo paciente. Zdaj, v časih zasebno-javnega partnerstva, je utrujenost čudežno izginila. Dohtarji lahko delajo dopoldne in popoldne, podnevi in ponoči. Vse za državno plačo in za popoldanski extra zaslužek, ki pa ga zdravniki po navadi »pridelajo« kar v prostorih javnih zdravstvenih domov ali bolnic, katere najamejo za simbolično najemnino ali pa jih uporabljajo celo zastonj. Sprašujem se, zakaj nova vlada ne prekine s to praxo in dokončno ne razmeji zasebnega od javnega. Kdor hoče delati v javnem zdravstvu, naj ostane, kdor ne, naj gre na trg.
Podoben primer je v šolstvu, npr. »Jambrekove fakultete« ali cerkvene šole. To so zasebne šole, ki pa jih država financira 85%. Lahko je biti tak »zasebnik«, saj ti 85% prihodkov zagotovi država, le 15% pa trg. Zakaj potem država ne financira tudi drugih zasebnih podjetij? Skratka, ni problem v tej državi le »siva ekonomija«, še večji problem so lopovščine javno-zasebnega partnerstva. In vlada SD? Pristojni ministri iz SD (Lukšič), Zares (Golobič), Desus (Miklavčič)? Nič. Je to ta obljubljena »odgovornost za spremembe«? Ali pa je ne-ukrepanje le rezultat pahorjanske »konsenzualne« politike?
    

Jurc, 30.11.09 ob 18:51

Zakaj tudi v zdravstvo in sodstvo ne uvedejo tujo delovno silo ki je cenejša in bolj učinkovita kot na primer v gradbeništvu in pri avtoprevozništvu.
Ker pa delodajalci ne dajejo rednih plač delavcem se morajo delavci znajti po svoje da lahko preživijo (zato toliko dela na črno), ker ni nobene varnosti od države. Pa še obdavčeno je preveč.    

kawboy, 30.11.09 ob 19:07

Sašo,ker so plače minimalne,razna nadomestila za brezposlene še slabša in s tem ne moreš preživeti družine,marsikomu ne preostane nič drugega kot delo na črno.Kaj misliš,da so ljudje noro na delo,da delajo še na črno.V to jih prisili življenje.    

mirko, 30.11.09 ob 20:01

Mirko, gre tudi za ljudi ki protivno svoji volji delajo na črno, ker z delodajalcem ne morejo skleniti pogodbo o zaposlitvi ker delodajalec noče skleniti pogodbo o zaposlitvi ker mu tega ni treba storiti, saj ni nobene kontrole. Če se delavec pritoži, lahko še kazen plača. Celo smo v Mariboru imeli primer, ko je delodajalka ponaredila podpis delavke na pogodbo o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom (8 ur na teden) in inšpektor je delavki svetoval, naj jo civilno toži na sodišče.    

Sašo, 30.11.09 ob 20:54

No ja za preprečevanje dela na črno obstaja Delovršna pogodba, kjer pač ponudnik del s prevzemnikom del, lahko sklene takšno pogodbo, glede na trenutne potrebe po delavcu.
Drugače pa je je tega dela na črno brez pogodbe in zavarovanja delavca ogromno in za to niso krivi ljudje ki delajo na črno, pač pa naš državni sistem. V Jugoslaviji(SFRJ) so se tovarne gradile, danes se pa zapirajo !Kdo je za to kriv se ve, delavec sigurno ne !!!!    

rajko gačnikar, 01.12.09 ob 22:01

Zelo dobra debata. Nihšče se noče vpršat,kako delujejo finančni tokovi in kje jih lahko nadzorujejo DACERJI.Zakaj lahko veliki prekrijejo velike transakcije denarja in ta denar lahko gre na črni trg plačil.
Če pa pogledamo knjigovodsto, je prava umetnost v njej najti napako, saj je zakonadaja kar nekaj krad protislovna.    

Miroslav, 06.12.09 ob 21:07

Miroslav - vesel bi bil, če malce več napišeš o tem, kako se lahko prekrijejo velike transakcije. Morda bi pa še komu prav prišlo.     

Marko Pavlišič, 06.12.09 ob 21:48

Poznam kar nekaj d.o.o in SP z nekaj dest zaposlenimi in jim prikazujejo minimalne plače. Če pa pogledaš dobro vidiš vse zaposlene zadovolne in vsi delajo po 10 in več ur na dan, tudi v soboto gredo delat brez zadreg. Mislim,da za 500 € sigurno ne.
Pogledaš njihovo premoženje,ki so ga ustvarli v nekaj leti, mora biti njihov mesečni prihodek nekaj krat večji.
Dacarji bi morali samo zahtevat izvor premoženja. Če nimaš dovol velikih prihodkov pač se ne moraš vozi z X-5.    

Miroslav, 07.12.09 ob 22:35

Žal Miroslav to niso velike transakcije,so le goljufija z žegnom državnega aparata,ki ne ali pa noče videti,da je v Sloveniji dvoje vrste revežev...Obe sta v očeh države brez denarja,vendar se jih kar precej lahko pohvali z enormnim premoženjem,drugi pa resnično nimajo za v usta...Ampak to vladajočih ne moti...Sodijo med prve ?    

Andrej Š, 07.12.09 ob 22:48

"Namreč, po veljavni zakonodaji, delavec ki se pritoži na inšpekcijo, mora priložiti identifikacijski dokument, oz. poda svoje osebne podatke. Če inšpektor ugotovi, da delavec res dela na črno, kazen plačata oba, torej delodajalec in delavec." Delojemalec lahko zahteva ali celoprijavi delodajalca anonimno po veljavni zakonodaji. Vprašanjepa je koliko je taka prijava anonimna v resničnosti. Poleg tega delojemalec neplača kazni, če se s takimnačinomdela ni okoriščal, kar pa je zelo redek slučaj.....
Sicer jepa čisto logično, da je tako, saj je država in javni zavodi prvi kršitelj. Več kot 30 % učiteljic dela popogodba,ki zajamejo le deset mesecev v letu in tako več let,čeprav šolsko leto traje dvanajst mesecev! Kako naj bitorej prvi kršitelj ne "držal štange" vsem ostalim?
Poleg tega je to načinkupovanja socialnega miru, tako kot je to študentsko delo samozaposlovanje,ki najbibilo ukrep aktivnepolitike zaposlovanja. Tega je še. Da bi se tega lotil kot je treba, so potrebne korenite spremembe tako aktivnihpolitik zaposlovanja, razumevanja javno zasebnega partnerstva, raznih socialnih transferov, subvencij za ohranjanje delovnih mest....
Meni se z6di najbolj absurdno, da država plačuje delodajalcu po možnosti iz sredstev, ki se zbirajo za zaposlovanje delodajalcem, namesto, da bi ta sredstva namenila zaposlenim, ki izgubljajo delovna mesta, ker firma, ki zapira delovna mesta ne dosega za lastnika dovolj visokega dobička. Plačevanje (subvencioniranje za ohranitev delovnega mesta) je zame v prvi vrsti
- zniževanje cene"delovne sile"
- prelivanje javnih sredstev v dobičke prejemnikov!
Zato menim, da bi morali najprej pri teh zadevahkaj storiti into npr.:
- stimulirati združevanje posameznikov, ki ostanejo brez dela, da se združujejo in se skupno organizirajo, za reševanje svojega problema
- Promovirati politike, ki nagrajujejo združevanje za reševanje problema zaposlovanja
- Speljati pripravo delovnih mest tako, da je možno preden zaženeš neko formalno obliko delovanja najprej testiraš posel skozi osebno delo ter pozneje preideš v zaposlitev v neki smiselni združbi, kjer bo prispevek posameznika dovolj jasno in pregledno prikazan.....
Da se marsi kaj le politične volje je treba.A jo ta vlada premore?????
    

Jadranka, 13.12.09 ob 12:02

ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.