nasvet za potep X.

08.02.10 07:54

(objavi kot novico)

Pozdravljeni!

Vremenske razmere niso prav nič ugodne za hojo po visokogorju, tudi drugod je snega kar precej in zaradi nizkih temparatur se le počasi preobraža. Kak sončen dan se že najde, a je vseeno varneje ostati v dolini in si omisliti kak sprehod po okoliških travnikih. Na začetku februarja pa me je zaradi lepega vremena in polne lune odneslo na krajši popoldansko večerni potep. Zapeljal sem se do Žirovnice, kjer me je toplo pozdravil pogled na Stol.

Po lepem, sprva dokaj strmem grebenu sem se napotil proti Valvasorjevem domu 1171m. Med hojo po gozdu se nam večkrat pokaže Stol in misli kaj hitro zatavajo na pot od Valvasorja proti vrhu. Je shojeno, je varno, kdaj bi bil doma, če se odpravim na vrh? Kar nekaj razmišljanja mi je krajšalo čas med vzponom in tudi potiti se nisem imel časa :-) To je bilo seveda zaradi mraza, ki je pošteno stiskal.

Z vsakim korakom sem bil višje, sonce pa ravno nasprotno nižje in pogled v dolino je že nakazoval, da se dan počasi poslavlja.

Na najvišjem delu grebena je postavljena klopica, ki zaradi svoje lege ponuja kakovosten počitek. Razgled je res enkraten, vidi se daleč po dolini. Prav zanimivo je bilo opazovati, kako so se počasi, ena za drugo prižigale luči v hišah. Sonce je bilo že zelo nizko in čutiti je bilo, da mraz še bolj pritiska. Da bi se malo ogrel sem nadaljeval proti Valvasorjevem domu in občudoval naravo, ki se je počasi pripravljala na noč. 

Ko sem prispel do prvotno načrtovanega cilja je bil dan v zadnjih vzdihljajih, lune, ki sem jo čakal pa od nikoder. Domov me nikakor ni vleklo, pri miru zaradi mraza nisem mogel biti, zato sem se odločil, da se sprehodim še malo proti Žirovniški planini. Do tu je nekdo že hodil in sneg, ki segal do kolen in več ni povzročal težav. Tako mirno je bilo, da sem se na razpotju poti proti planini in na vrh odločil za slednjo in zakorakal v strmino. Od tu pa je bilo že težje, nihče še ni hodil in suh sneg, ki se je mlel pod nogami je povzročal kar nekaj težav. Vseeno se nisem dal in sem grizel naprej v upanju, da kmalu posveti luna. Baterija v svetilki je bila že na rezervi in nič kaj prijetno ne bi bilo v čisti temi hoditi ali naprej ali nazaj.

Po dobri uri hoda od Valvasorjevega doma proti Stolu je svetilka ugasnila, luna pa tudi še ni svetila. Snega je bilo vedno več in razmere nestabilne. Na nekaj mestih so se po strmini odpeljali manjši plazovi. Glede na situacijo sem se odločil, da bo dovolj. Natočil sem si malo čaja, se še enkrat razgledal po dolini in se po svojih stopinjah začel vračati.

Kakorkoli, potep je bil enkraten in ga v večernih urah priporočam vsem. Primerneje je do Valvasorja uporabiti kar cesto in ob razmerah, ki so idealne za sankanje priporočam, da se potrudite in navzgor vlečete tudi sanke. Navzdol je lahko pravi užitek.

Lepo bodite in ko bo šlo spet kam skočimo :-)