Predsedniku Pahorju v popotnico

15.09.09 19:10

(objavi kot novico)

Odprto pismo: srečanje Pahor-Berlusconi 18.9. 2009 v Rimu.

 

Spoštovani  predsednik g. Borut Pahor,

Na slovenski strani je bilo odločeno, da so plinski terminali v Tržaškem zalivu zaradi neprimernih naravnih danosti in dosedanje  preobremenjenosti z nevarnimi industrijskimi objekti nesprejemljivi. S to popotnico potujete, gospod predsednik,  na pogovore v Rim.

Plinski terminali v Tržaškem zalivu ne bi imeli le čezmejnih vplivov na okolje, o čemer se največ govori in piše, pač pa bi imeli močan vpliv tudi na gospodarski razvoj na naši strani, saj bi zaradi plovbe plinskih tankerjev, ki zahtevajo poseben varnostni režim, omejevali že sedaj preobremenjen  promet v Tržaškem zalivu in s tem razvoj Luke Koper.

Za prebivalstvo na obeh straneh meje pa je najpomembnejša varnost. Nesreča je vedno kombinacija različnih faktorjev. V tržaški industrijski coni jih imamo obilo: v neposredni bližini načrtovane lokacije – v radiusu 1,5 km- je zajeta rezidenčna cona individualnih hiš in stanovanjskih blokov v predmestju Trsta, Miljah in do Miljskih hribov;  naftni tankerji z naftovodi do naftnih kontejnerjev, kemične industrije s kontejnerji različnih kemikalij, sežigalnica, železarna z odprtim plamenom na vrhu dimnika… (slika 1) Kraška burja je neobvladljiv naravni faktor, na katerega je potrebno še posebej opozoriti, saj bi ob izpustu v plinski oblak vnesla zrak in ga spremenila v eksplozivno mešanico. Utekočinjen plin ob izpustu zavzame 600 kraten volumen in 3,5% - 18%  metana v zraku je dovolj, da že iskra zaneti požar, ognjeni oblak pa bi uničil bližnjo in daljno okolico.  Take nesreče so se kljub zagotavljanju maksimalne varnosti po svetu že zgodile.  Leta  1976 se je v Trstu dogodil teroristični napad na naftne rezervarje (slika 2). V primeru terorističnega napada na plinski terminal  bi  bil plamen dosti večjih razsežnosti  kot v primeru goreče nafte, goreči oblak, ki bi ga raznašal veter,  bi ogrozil prebivalstvo obeh držav.

Glede na goljufije, ki so se pojavile v projektni dokumentaciji (umetno višanje globine morja in temperatur v Tržaškem zalivu) se načrtovalci tega terminala očitno zavedajo pomanjkljivosti te lokacije. Že po evropski direktivi SEVESO vnos plinskih terminalov na tako lokacijo zaradi mogočega DOMINO efekta NI MOŽEN.  

Vendar  Italija še vedno ne jemlje Slovenije kot enakovrednega in resnega partnerja. Italijanska desnica na tržaškem je že pokazala zobe in si poiskala zaveznike v Rimu. Za prijaznimi besedami se skrivajo prekaljeni trgovci, ki imajo jasen cilj. Iz italijanskega tiska je razvidno, da bo Italija napela vse sile in zabrenkala na vse strune, da bi Slovenijo prepričala, da spremeni svoje mnenje. Omenja se nepomembnost ugotovljenih goljufij in nepravilnosti v predstavljenem projektu, zagotavlja se, da projekt ne bi imel nobenih vplivov na varnost, plovbo in  biodiverziteto v Tržaškem zalivu (dviganje toksičnega blata že pri plovbi manjših naftnih tankerjev – glej sliko 3.)  Omenjajo se energetske potrebe Italije, za katere bi morala imeti Slovenija razumevanje. Če so te naprave zares nujne za strateško energetsko oskrbo Italije oz Evropske unije, jih je mogoče postaviti  na varnostno in okoljsko sprejemljivejših lokacijah (Rovigo, opuščene vrtalne ploščadi južno od Pule).

Ob ugibanjih, o čem naj bi se predsednika pogovarjala, je večkrat omenjena slovenska manjšina, kar nakazuje na možnost pogojevanja določenih zakonsko sprejetih dolžnosti Italije do naše manjšine s popuščanjem pri plinskih terminalih. Omenja se Krška nuklearka in njena nadgradnja. Še posebej pa nas skrbi, da v medijih omenjajo povezave italijanskega desničarskega političnega bloka z levico tako v Italiji kot v Španiji, ki podpirajo  korporacijo GAS NATURAL   pri gradnji načrtovanih plinskih terminalov ravno na tej lokaciji. Prek levega evropskega  bloka bo gotovo vršen močan pritisk na slovensko vlado, da popusti pri sprejetih stališčih.

Gospod predsednik, na Vas je, da se držite tega, kar je bilo sprejeto v parlamentu.  Slovenija ima na svoji strani vse argumente, zato ne smete dovoliti, da bi z nami barantali.

Prav pa bi bilo, da se končno na meddržavni ravni omeni čezmejno onesnaževanje iz italijanske smeri:  enoletne meritve v prepišnem Lovranu  na vrhu Miljskih hribov, ki s slovenske strani objemajo Tržaški zaliv kažejo, da je zrak tega podeželskega okolja onesnažen z SO2  2x toliko, kot Trbovlje v Zasavski dolini, dušikovih oksidov je toliko kot ob avtocesti, Lovran pa je tudi slovenski rekorder v onesnaženosti z ozonom, saj so mejne vrednosti  2 x presežene. V tem okolju je stopnja obolelih otrok za astmo  30% večja kot je slovensko povprečje, kar so pokazale nedavne zdravstvene študije v MO Koper.

Prilagamo slike in zemljevid, s katerimi lahko ilustrirate nesprejemljivost plinskih terminalov na tej lokaciji.

S spoštovanjem- Predsednik Alpe Adria Green   

Vojko Bernard

Priloge: slike – arhivsko gradivo iz  Pokrajinskega arhiva v Kopru

Slika 1 in 1b: industrijska cona Trst z naštetimi dejavnostmi in obrati, panorama

Slika 2 in 2b: teroristični napad na naftne kontejnerje v industrijski coni Trst, leto 1976

Slika 3: dviganje toksičnega blata ob manevriranju naftnega tankerja v Tržaškem zalivu 

Slika 4: onesnaženost Tržaškega zaliva z živim srebrom v mg/kg morskega blata           

      

  

                                                                                                                          3333