Svet ne bo več takšen, kot je bil

18.01.11 00:25

(objavi kot novico)

 

Prof. James K. Galbraith, ugleden ameriški ekonomist, sin legendarnega ekonomista Johna Kennetha Galbraitha, je za Delovo sobotno prilogo v članku Svet po tej krizi ne bo več takšen, v katerem smo odraščali, povedal naslednje:

...

V: Pokojninski sistemi težijo k podaljševanju delovne dobe in starosti ob upokojitvi,   spodbujanju ljudi, da delajo dalj časa in k manj privlačnemu upokojevanju ob minimalni starosti... Je to napačen pristop v krizi?

 

O: V krizi je treba omogočiti starejšim delavcem, da se upokojijo, če to želijo, ne pa da  morajo z mladimi tekmovati za delo, ki ga verjetno ne bojo dobili. Z umikom starejših ljudi s trga delovne sile lahko ustvarimo priložnost za mlade delavce. To je bistvo problema. Zdaj imamo popolno bolkado zaposlovanja mladih; ti obupani ostajajo na univerzah in študirajo v najslabših razmerah, samo da bi se izognili odprti brezposelnosti.Starejši delavci pa si morajo iskati delo, ker si ne morejo privoščiti zgodnje upokojitve. Ne razumem, zakaj moramo obdržati stališča do upokojevanja, ki so nastala v obdobju drugačnih gospodarskih razmer. Ljudje opravičujejo stališča s pretvarjanjem, da bo kriza prešla v treh letih in bo problem spet relevanten, tako, kot so se naučili. Zelo mi je žal, toda motijo se, ker se to ne bo zgodilo.

 

V: Takšna politika sloni na nasvetih mednarodnih institucij povsod po svetu, ker opazujejo le javne finance in javni dolg, ljudje pa jih sploh ne zanimajo.

 

O: Verjetno res, ne dvomim, da je to za ves svet recept Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Toda gospodarske razmere so zdaj čisto drugačne kot pred leti. To je jasno. Da so spremembe samoumevne, je jasno vsakemu od nas, ki gledamo na trg dela kot na organsko strukturo, v kateri starejši in mlajši delavci tekmujejo za relativno malo delovnih mest. Če bo IMF še naprej priporočal isto politiko ne glede na spremenjene razmere je jasno, da je ta organizacija brezupno nekompetentna. Vsak študent to z lahkoto razume, na katerikoli smeri študija, celo lingvisti, zato bi morali to razumeti tudi monetarni ekonomisti z doktoratom. ...

 

In na koncu še pove: Če bi imel vpliv na akademsko življenje v mali državi, kakršna je Slovenija, bi rekel, da bi bilo najbolj koristno oblikovati alternativen pogled. Nekdo bi moral reči: Ne bomo sledili nazorom, ki so drugod povzročili toliko škode. Zavzeli se bomo za malo več intelektualne svobode in zdrave pameti. To bi bila velika stvar. Podpreti želimo ljudi, ki sveže razmišljajo, jasno argumentirajo, ki so pripravljeni situacijo predstaviti javnosti in so prepričljivi v soočanju z aktualnimi dogodki.