Suženjstvo 21 stoletja

11.09.10 20:20

(objavi kot novico)

Ali ko ne dobiš plačila za opravljeno delo.

Ne se zgovarjati na premalo inšpektorjev in zakonodajo, da nimate pristojnosti, ker vam v Ustavi  UR.L.RS.št. 33I/1991 lepo piše

III. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA
66. člen
(varstvo dela)
Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.

Kaj to pomeni gospod inšpektor, kdo pa je zaposlen v državi inštituciji jaz ali vi? Sicer pa kaj vam piše v UR. l. RS.št. 38/1994 Zakonu o inšpekciji dela, kdo sodeluje in s kom, vse člene si poglejte od prvega do zadnjega pa vam bo vse jasno kdo laže in zavaje delavce.

V zakonu o inšpekcijskem nadzoru vse piše kakšne pristojnosti in ukrepe imajo na razpolago ki je objavljen v UR.L.RS.št.43/2007 ZIN-UPB1.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

38. člen

Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:

– ne posreduje dokazov in drugih podatkov oziroma ne omogoči zaslišanja prič najkasneje v treh dneh od prejema zahteve inšpektorja (drugi odstavek 19. člena);

– ovira ali onemogoči vstop inšpektorja v prostore, objekte ali k napravam (20. člen);

– ne omogoči inšpektorju nemotenega opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora (23. člen);

– na zahtevo inšpektorja in v roku, ki ga določi inšpektor, ne da pisnega pojasnila, dokumentacije in izjave v zvezi s predmetom nadzora (29. člen);

– ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja;

– ne objavi odločbe inšpektorja ali njenega povzetka v nasprotju z odredbo inšpektorja (36. člen);

– poškoduje, odstrani ali prikrije odločbo inšpektorja ali njen povzetek, ki je javno objavljen (36. člen).

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost oziroma odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti.

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Globa za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče večkrat zapored.

Najbolj me je pa zmotilo, ker nikjer ne piše niti v ZID in niti v ZIN-UPB1  ni omenjeno kakšne kazenske določbe so, če inšpektorji (uradne osebe) naredijo kazniva dejanja zaradi ne ukrepanja ob neplačevanju plač in socialnih prispevkov ter drugačnem izkoriščanju delavcev, omogočajo delodajalcem pridobitev neupravičene koristi, kar pa je korupcija.

Ravnanje uradnih oseb, javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev v državnih organih, ki so z opustitvami dolžnega nadzora in ukrepanja ob očitnih in grobih kršitvah temeljnih pravic delavcev omogočale delodajalcem pridobitev neupravičene koristi, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po zakonu o preprečevanju korupcije. Glede na težo posledic za žrtve pa je to tudi odraz popolnega pomanjkanja integritete pri uradnih osebah, ki se na opozorila o očitnih kršitvah pravic delavcev sploh niso odzvale, ki po načinu in posledicah grobo posegajo v bistvo človekovega dostojanstva na delovnem mestu.

Uradne osebe bi po svojem uradnem položaju in pooblastilih mogle in morale ukrepati ter tudi po uradni dolžnosti poostriti nadzor nad kršitelji. Ker pa so namesto tega celo vedoma onemogočale delavce pri uveljavljanju njihovih pravic, so si nekateri delodajalci z brezobzirnim izkoriščanjem in nečloveškim ravnanjem kopičili neupravičeno protipravno premožensko korist.

Sprenevedanje slovenske politike, ene in druge, mi že hudo preseda! A to bi lahko bil le moj osebni problem, če ne bi to sprenevedanje uničevalo slovenske družbe in države, predvsem pa povečevalo revščino, ščitilo bogatejše in goljufe, servisiralo trenutne interese najmočnejših skupin, uničevalo še preostanke socialne in pravne države, vsem nam, predvsem pa mladim, jemalo še zadnje upanje kakršne koli razvojne prespektive. Dogodkov, ki potrjujejo mojo črnogledost je vedno več, tisti, ki bi morali nastalo zmedo reševati, pa le nemočno begajo od enega do drugega problema in iščejo neke kratkoročne rešitve. Če jih sploh. Blaginja prebivalcev pa jih bolj malo briga.

Da je problem neplačevanja prispevkov za socialno varnost zaposlenih eden zadnjih razvpitih škandalov, ki ga je zakuhala oblast, sedaj se pa čudi in ga poskuša neuspešno reševati. Je tudi kazalec slovenske politike, ki se začne ukvarjati s problemi takrat, ko so že skoraj nerešljivi, do pogorišča pa nima nikakršne razvojne vizije, ne prisluhne strokovnjakom in ne upošteva opozoril, ki jih ji sporoča tistih nekaj institucij, ki sploh še opravljajo svoje delo.

Problem neplačevanja prispevkov se namreč ni porajal včeraj, temveč je star že desetletje in se je začel z ukinitvijo službe družbenega knjigovodstva, ki je bdela nad zakonitostjo finančnih manipulacij ter s sprejetjem zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki je začel veljati leta 2000.

Ali bo kdo sploh odgovarjal za nedelo zadnjega desetletja?

Ker vse kaže, da se pristojne institucije sprenevedajo ali pa ne znajo brati zakonov, jim rade volje pomagam 262. člen nevestno delo v službi Kazenskega zakonika iz UR. L. RS. št. 95/20024 in po zdajšnem kazenskem zakoniku UR. L.RS.št. 55/2008 po 257. členu zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic in 258. členu nevestno delo. Odvisno od tega kdaj se je zadeva zgodila tisti kazenski zakonik se pa gleda.

VIII. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST (UR.L.RS.št.43/2007 ZIN-UPB1)

37. člen

(odškodninska odgovornost države oziroma samoupravne lokalne skupnosti)

Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost odgovarja za premoženjsko škodo, ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora.

V primeru iz prejšnjega odstavka ima Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost nasproti inšpektorju regresni zahtevek, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.

Zavezanec ali tretja oseba lahko zahtevata povračilo škode neposredno od inšpektorja le v primeru, ko je škoda nastala zaradi kaznivega dejanja inšpektorja.

Ker sem storil  vse kar mi je bilo naročeno od raznih pristojnih državnih inštitucij denarja pa od dolžnikov še vedno nisem dobil in to klub dobljenima pravnomočnima in izvršljivima zamunima sodbama v imenu ljudstva in zavrnjenima kazenskima ovadbama, inšpektorji pa niso nič naredili, da bi jaz lahko prišel prej do denarja, čeprav so bili o vsem obveščeni, izvršbe pa niso od dolžnikov nobene uspešne in učinkovite bom primoran tožiti državo Republiko Slovenijo. Nobeden dolžnikov  niti kazensko in niti odškodninsko ne preganja, ker sta si tako protipravno pridobila premožensko korist (neizplačane plače, regres in ostale dodatke k plači).