Kongres SD - Stališča SD Gorenjske
25.03.09 11:05 | gorenjska, kongres, sd, vodstvo
(objavi kot novico)
V nadaljevanju objavljam govor, ki je bil pripravljen za nedeljski kongres, vendar zaradi scenaristov kongresa ni bilo primerne priložnosti, da bi bil podan pred parado kandidatov za funkcije.
-------------------------------
Na lanskoletne državnozborske volitve smo šli z geslom »ZA SPREMEMBE«. Prva sprememba se je zgodila na volitvah, kjer smo dobili pooblastilo za vodenje države. Danes pa volivci od nas pričakujejo predvsem programske in vrednostne spremembe, ki bodo krepile razvoj skupnosti usmerjen v človeka dostojno prihodnost. Sprašujem vas, kje in kako so danes nakazane te spremembe? Kako v predvolilnem času napovedane spremembe uresničujemo? Sprašujem vas tudi, ali te usmeritve uresničujemo tudi s potezami, ki so po prevzemu vlade pritegnile največjo pozornost in ki nujno potrebno pozornost ter pripravljenost za akcijo usmerjajo stran od največjih problemov. Tovrstni problemi imajo svoje ime, ampak vsem nam so dobro znani, povzročili so toliko težkih razprav in slabih občutkov, da jih ob današnji priložnosti ne mislim ponavljati.
Gorenjci smo z uspehom stranke na lokalnih volitvah leta 2006 jasno nakazali cilj za leto 2008. Na Jesenicah smo 6 svetniških mandatov povečali na 11 in dobili župana, Kranj iz 3 na 8 in nato na 10, Tržič iz 1 na 4, Škofja Loka 2 na 4, pa tudi v drugih občinah smo občutno povečali število doseženih glasov. Doseženi rezultati so rezultat dela organizacije med obema kongresoma, ki se je na Gorenjskem okrepila, pomladila in organizacijsko utrdila. Tkanje političnega tkiva pa je zelo občutljivo in podvrženo udarcem, za katerega največkrat nismo krivi sami. Še posebno so ljudje za te udarce občutljivi takrat, kadar jih dojemamo kot samovoljo v lastnih vrstah.
Gorenjska organizacija naše stranke je zato še posebno ranljiva, ker velja za območje starih industrijskih centrov (Kranj, Jesenice, Tržič, Škofja Loka, Radovljica), ki jih ni prizadel samo razpad Jugoslavije, ampak jih tolče tudi globalizacija in koncentracija tradicionalnih gospodarskih panog na daljnem vzhodu. Priznati moramo, da ne regija ne občine kljub precejšnjim poskusom usklajevanja niso izoblikovale podrobnejše usmeritve nadaljnjega tehnološkega razvoja in prestrukturiranja, v veliki meri tudi zato, ker pri vseh nalogah računamo na podporo sredstev države in EU, zato bi bilo velikega pomena, da bo vlada čimprej pokazala svoje namere in možnosti na področju razvoja tehnoloških con in centrov in s tem podprla že znane usmeritve in skrb za nova, kvalitetna in perspektivna delovna mesta. Samo turizem na gorenjskem ne more nadomestiti nekdanje gospodarske moči tradicionalnih industrijskih panog. Del odgovora za hitrejši razvoj regije zagotovo leži tudi v pospešenem razvoju visokega šolstva in večjih vlaganjih v raziskovalne dejavnosti, ki bi lahko našle skupno streho pod okriljem Univerze.
Kako torej ob takih bolečinah in problemih graditi infrastrukturo pokrajine, v kolikor je še vedno naš cilj regionalizacija države, ki je še vedno toliko široka, da vključuje enakovredno gorenjsko pokrajino, čeprav so intencije do manjših pokrajin tudi na Gorenjskem. Ker nas bodo ljudje prihodnje leto v največji meri ocenjevali skozi našo uspešnost na lokalnem nivoju, bomo bolj kot od regionalizacije, odvisni od napredka prostorske zakonodaje in reševanja prostorske problematike za te občine, načrtov in izgradnje prostorske in okoljevarstvene infrastrukture: zaščite reke Save, dokončanja gorenjske avtoceste in cestne infrastrukture, gradnje drugega gorenjskega železniška tira in hitre železniške povezave s sosednjima državama, razvoja državnega logističnega centra ob letališču Brnik in razrešitve trinajstletnega gordijskega vozla »gorenjskih smeti«. Razen tega vikenda nam ni v ponos tudi propadajoča Planica.
Zato se zastavlja resno vprašanje, ali in kako vodimo skupne projekte sofinancirane s strani EU in države, ali ima naša stranka preferenco skozi vladno politiko podpirati lokalni razvoj, kjer smo nosilci oziroma sonosilci lokalne oblasti. Mnenja smo, da mora stranka sama vseskozi spodbujati vlado, da bo v kriznih časih naredila čim več uspešnih lokalnih in državnih projektov, zato mora imeti strokovni svet, ki bo ministre opozarjal oziroma organiziral sestanke na ustreznem nivoju za pripravo in izvedbo projektov, ki bodo imeli tudi protikrizne učinke. Nasploh pa velja, da bi bila vlada pri sprejemanju protikriznih ukrepov lahko hitrejša, saj so ukrepi večinoma prav usmerjeni in imajo odziv pri gospodarstvenikih. Žal pa je Slovenija bolj kot od domačih vladnih ukrepov odvisna od ukrepov vlad največjih evropskih držav.
Ob aktualnih razpravah o razvoju zdravstva in zdravstvene mreže se vse organizacije na Gorenjskem izrekajo za okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Naši prebivalci v različnih občinah so v zelo različnem položaju, ravno zaradi ukrepov prejšnje oblasti in so zato še posebno občutljivi na rešitve, ki jih bo prinesla nova zdravstvena zakonodaja. Ob zahtevi našega članstva in dejansko vsega prebivalstva, da dobimo besedo v javni razpravi, ko se oblikuje nova ureditev, ne bo mogoče zanemariti povsem praktičnih problemov organizacije zdravstvene mreže ne osnovne in ne bolnišnične, še zlasti ne v okolju, ki je storilo vse za ustanovitev visoke šole za zdravstvo in razvoj potrebnega kadra.
Organizacija je v naši regiji v predkongresnih pripravah prenovila in utrdila organizacijsko strukturo, zato moram poudariti, da je vse zbore članstva, po poročilih, ki jih imamo, prevevala visoka stopnja zaskrbljenosti in kritičnosti. Zaskrbljenosti za položaj stranke in vlade v pogojih težke gospodarske krize in kritičnosti zaradi nesprejemljivih solerskih potez, ki smo jih očitali predsedniku vlade. Ob tem seveda ne gre spregledati tretjega elementa - zadovoljstva ob tem, ko se škodljive posledice nekaterih potez iztekajo in ko praktični vladni ukrepi spet dobivajo več podpore slovenske javnosti. V tej smeri vidimo tudi velike možnosti za sinergično delovanje SD povsod na terenu in učinkovitih vladnih ukrepih, ki morajo dati rezultate v razvoju vseh naših regij.
Leta 2006 smo na volitvah uspeli z geslom »ZMAGA JE ŠELE ZAČETEK«. Bo tudi današnji kongres priložnost za nov začetek?
Dr. Jure Meglič
Jure pozdravljen. Upam, da bo naslednji kongres na GORENJSKEM-V KRANJSKI GORI.
Kje so spremembe, ki bodo vodile k novim vrednotam človeka dostojnemu življenju. Tako nekako razumem vašo misel in pod njo se podpišem. Vidim, da so v stranki še socialne in demokratične vrednote, ki se na kongresu žal niso pokazale, kot bi čas zahteval. Izhod iz krize ni mogoč z varovanjem interesov kapitala, pač pa v razvoju socialne države. ta pa se ne meri v višini socialnih transferov pač pa v odnosih v družbi, tako pri upravljanju subjektov družbene reprodukcije, kot pri delitvi družbenega proizvoda. Tu mariborski kongres ni nakazal nobenih sprememb. S starimi modeli in preživelimi odnosi ne moremo priti iz krize močnejši. Bojim se, da bosta zdravstvena in pokojninska reforma le šivanje likvidnostnih ran, ki jih prinaša kriza.
Bog je 1. dan vstal in si skuhal kavo. potem je sebi ustvaril brado. Kasneje je začel delati za druge.
Zdravo Jure,
oba sva z Gorenjske, sicer je meni bolj znana Kranjska lokalna scena, ampak je tudi tu vedno govora o spremembah. Zanimivo je da že par let govorijo eni in isti (eni že celih 50 let). Toliko o spremembah. Pa še ti se več ukvarjajo z zgodovino kot prihodnostjo. Pač imajo vse za sabo, ne pred sabo.
Nimamo kaj jamrati. Delam v gospodarstvu na vodilnem položaju. Mene nihče ne posluša, kako ne gre in kaj narediti?! Kje je pa kakšen predlog, kako rešiti situacijo?
Sam poznaš dobro šolstvo. Za dobro seminarsko nalogo ali diplomo je potrebno izpostaviti problem, predstaviti analizo stanja, rešitev in implementacijo te rešitve. Po tem, se lahko dobi državna ali sredstva EU. Pa še njih ne rabimo, ker bi z dobrim predlogom dobili privatne investitorje. Dokler jamraš in stokaš, pa lahko kvečjemu dobiš socialno pomoč.
kakšna vejica sicer manjka, a vseeno vredno absolutne podpore! Good job! Škoda, da ni bilo prebrano! LP!
Jure, škoda, da niso tudi ostali na kongresu slišali tvojega prispevka. Mislim pa, da smo priložnost za nov začetek še enkrat zamudili.
Da bo slika gorenjskega konca popolnejša, dodajam še moj prispevek na kongresu:
-------------------
Zakaj kandidatura?
Za kandidaturo sem se odločil zaradi svoje ocene, da je za dolgoročno preživetje stranke nujno okrepiti dialog znotraj stranke, predvsem med vodstvom in člani in, ker verjamem, da lahko doprinesem k doseganju tega cilja. Torej, menim, da je treba dialog
-okrepiti,
-mu dati novo vsebino
-in izkoristiti možnosti, ki jih nudi informacijska tehnologija
Zakaj okrepiti?
Stiki med vodstvom stranke in člani praviloma postanejo živahnejši pred volitvami, katerim je v pretežnem delu namenjena tudi vsebina teh stikov. Če se že ne pogovarjamo o sami rganizaciji volilnih opravil, pa se v tem obdobju vsekakor izogibamo občutljivim temam in kritiki.
Kar je razumljivo in bi bilo tudi sprejemljivo, če bi dialog z ostalimi vsebinami nadoknadili v času med volitvami. Vendar po volitvah usahnejo pobude vodstva, odgovorov na vprašanja območnih odborov pa praviloma ni.
Ekipa, ki smo jo izbrali in so ji zaupali volivci, je vsekakor samostojna v svojih odločitvah, o tem ni nobenega dvoma; tisti, ki nismo del te ekipe, nimamo niti potrebnih informacij niti ne bomo nosili odgovornosti za sprejete odločitve. Zato tudi nujnost dialoga ne izhaja iz želje vplivati na delo vladne ekipe. Razlog je drugje:
Dobršen del volivcev, ki ne izhaja iz vrst socialnih demokratov nam je dal glas tudi zaradi vizije, ciljev in vrednot, katere smo jim predstavili člani. Ti volivci se sedaj na nas tudi obračajo z zahtevami pojasnila ukrepov vlade, s katerimi se ne strinjajo ali jih ne razumejo. Če jih ne razumemo tudi sami, potrebujemo pomoč nosilcev teh odločitev. Če je ne dobimo, ostanejo vprašanja neodgovorjena in tako izgubljamo zaupanje in verodostojnost.
Vendar se ne vrti vse okoli volitev in oblasti. Prepričan sem, da nas večina pripada tej stranki zaradi vrednot in načel, na katerih temelji. Zmaga na volitvah pomeni tudi širše priznanje teh vrednot , vladni mandat pa izboljšano možnost, da jih uveljavljamo. Vendar, imeti oblast pomeni tudi biti izpostavljen stalnim pritiskom in skušnjavam in posledica teh je lahko tudi, da zamenjamo cilj z sredstvom za doseganje le-tega. Da pozabimo, da priti na oblast in jo obdržati ni naš osnovni cilj. Da nam oblast postane tako pomembna, da smo zaradi tega, da bi jo obdržali, pripravljeni tudi na nenačelnost. Dlje časa ko traja oblast, večja je ta nevarnost.
Da bi se ji ognili, je potrebno bedeti nad tem, ali se naša dejanja kot stranke na oblasti še skladajo z vrednotami in načeli, ki jih razglašamo. In to bedenje lažje opravljajo tisti, katerih ne tarejo skušnjave oblasti.
V tem vidim največji pomen dialoga med vodstvom in člani stranke. Dialoga, ki je negovan, sistematičen. V katerem kritika ni videna kot motnja, temveč izzveni v tvoren dialog.
Če povzamem,
-dialog mora biti stalen, in predvsem mora biti dialog, torej potekati v obe smeri
-dodati mu moramo širšo vsebino, npr. ob sedanji krizi je nujen temeljit premislek o razvoju družbe in sveta, ki ga sedaj ne vidim
-z uporabo IT lahko dialog bistveno izboljšamo
----------------------
Bravo Stevo! Sem ti že na kongresu ploskala, kar pomeni, da sem se osebno strinjala. Pripomnila bi samo še to, da je očitno treba še bolj poudarjati potrebo po nenehni komunikaciji, saj jo v "bazi" nenehno pogrešamo. In v primeru, da nimaš funkcije v stranki zelo težko prideš do informacij.
Zato se mogoče komu zdi izgubljeni čas, ko "kofetkamo", gremo na partizansko proslavo, zgolj na izlet, izgubljen čas, pa ni. Tudi na teh srečanjih se o marsičem pogovorimo. Pa tudi kritiziramo, vse v smislu napredka. Upam le, da kakšna kritika pride na ušesa funkcionarjev.
Tudi pri SD drži pregovor: "Psi lajajo, karavana gre naprej..."
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.