Zarečenega kruha se največ poje
09.11.11 20:55
(objavi kot novico)
Dragi socialni demokrati!
Z vami sem bil na tem mestu kar nekaj časa, tudi takrat, ko so bile volitve že mimo, in še preden so se na novo napovedali. Vodstvo SDja takrat seveda ni bilo z nami na tem mestu, ki so ga ustvarili ravno za druženje.
Vem, da sem svoj zadni post tukaj že napisal, sem dejal. Pa vendar si zato, ker smo skupaj imeli marsikatero dobro debato dovolim pojesti nekaj zarečenega kruha in objaviti moje sporočilo glede volitev.
Zavedam se, da prihajam na teren druge politične strani. Ampak tudi takrat, ko sem bil bolj aktiven na teh straneh, sem bil pristaš druge politike, liberalne - te, ki sem ji ostal zvest. Čeprav vmes nisem pisal, sem vseeno občasno pogledal na te strani. Žal je zadeva kar zamrla. Škoda. Stranka bi morala biti vesela tako zvestih in energičnih članov in volilcev.
Hvala za vaše razumevanje, in upam, da vse jeze in gneva nad tistimi, ki se tukaj ne pojavijo, ne boste zlili na mene :-))))
-----------------
Drage prijateljice in prijatelji, znanke in znanci, bralci mojega bloga,
- Država nam ne more dati ničesar, kar ni pred tem nekomu vzela v obliki davkov, v veliki večini tistim, ki si svoj kruh režemo z delom.
- Država naj se ne vtika v področja, kjer ni potrebna, tam kjer pa je, pa naj bo močna in učinkovita. Naj poskrbi za učinkovit in pravičen sodni sistem, gospodarstvo pa naj prepusti gospodarstvenikom.
- Debirokratizacija v celotnem javnem sektorju je nujno.
- Zadolževanje države pomeni da zadolžujemo svoje otroke, kajti breme poplačila bo na njih. Tega svojima hčerkama ne želim narediti.
- na mojem blogu: http://imedi.si/blog/jeanmark/ (sploh ni samo političen :-))
- na twitter profilu: http://twitter.com/?#!/jeanmark00
- na facebook profilu: https://www.facebook.com/jeanmark
Marko, iskreno ti želim, da bi na volitvah uspel, ker verjamem v tvoje pozitivno razmišljanje,ki je obenem tudi dovolj transparentno ,da se v praksi to lahko tudi zazna.
Hvala Bojan. Evo, tukaj pa še malce slik iz mojega nedavnega potepanja:
http://imedi.si/blog/jeanmark/2011/11/02/zalostn-po-bosni/
http://imedi.si/blog/jeanmark/2011/11/06/sarajevo-bascarsija/
Si pa kampeljc Marko!! Z SD-jem sem se tudi sam razšel, toda toliko politične olike pa še premorem, da njihovo spletno stran ne izrabljam za promocijo neke druge politične opcije. Brez dvoma je pojav g. Viranta nekaj novega na politični sceni, toda ko malo pobrskam med kandidati najdem tudi take ( vsaj v moji in bližnjih volilnih enotah), ki spadajo mogoče v kakšen občinski svet, v parlament pa gotovo ne ... Že vsak, ki bolj ali manj uspešno vodi nek s.p. ali manjše podjetje se čuti sposobnega za delo v parlamentu in za vodenje države ( saj je odločanje v državnem zboru del tega, mar ne?)!! Redki so, ki so s svojimi dosedanjimi dejanji vredni zaupanja. G. Virant in g. Pezdir - ja ta dva že mogoče, čeprav vsaj prvi še vedno diši po SDS in mu vsaj osebno ne zaupam popolnoma. Tudi zaradi njegovega kandidata v moji volilni enoti, ki se je v predvolilnem času lokalnih volitev vedel popolnoma nekorektno, totalno zmedeno - brez nekega poznavanja delovanja lokalne , kaj šele državne skupnosti. Človek, ki je v lanskem letu "povohal" politiko želi po enoletnih "izkušnjah" že v parlament !! Na lokalnem nivoju ta človek ni postoril prav nič - nima pojma o delovanju občine, njenih organov in tak naj odloča v imenu ljudstva v parlamentu .... Ne - hvala!!! Žal mi je, da je g. Virant v svoje vrste rekrutiral tudi take politične analfabete in si s tem zmanjšal svoj ugled, ki ga sicer med številnimi uživa.In kako za vraga naj zaupam tebi, ki izrabljaš vse mogoče ( tudi RB socialnih demokratov), samo da se ti uspe "pretihotapiti" v parlament in si zagotoviti dva-tri tisoč cekinčkov ... Ne razumem, kaj te razen zagotovljenega , razmeroma obilnega cvenka vleče, če si se pa vseskozi predstavljal kot zelo uspešen lastnik še bolj uspešnega podjetja ... Saj ti pravzaprav ne zamerim, probaj, ampak liste pa že zaradi navedenega ne bom obkrožil. In na to pozivam vse na RB-ju !!!
Zarečenega kruha se največ poje – zapiše oseba, ki se je, če me spomin ne vara, pred časom že »dokončno« poslovila z RedBooka. Očitno se ji je takrat zareklo. Ni kaj, »mož beseda«, rojen politik: eno govori, drugo dela.
Jurc - napisal si to, kar sem sam že pred tem omenil, zato sem tudi dal naslov posta takšen kot sem.
Andrej Š. - koliko ima moje podjetje prihodkov, je javno objavljeno na Ajpesu. Koliko dobim od države pa v supervizorju (0 EUR). Če to malce primerjaš z bruto poslansko plačo max okoli 5000 EUR, boš videl, da bi šel malce na slabše. Ne veliko, malo pa. Denar me definitivno ne žene v to. Predvsem me vleče to, ker verjamem, da lahko naredimo kaj dobrega. In da si bom lahko čez nekaj let rekel - EVO, nisem samo jamral in nergal.
To stran dojemam kot skupnost ljudi, ki jih sicer druži ena skupna usmeritev, ampak prvenstveno je to skupnost, katere del sem bil tudi sam. In tako kot sem takrat pisal o svojih pogledih in svojem razmišljanju, tako pišem tudi sedaj.
Saj je bilo že tudi tukaj večkrat očitano mi, da zlorabljam stran za samopromocijo. In ko sem konkretno vprašal, ali naj preneham, jih ni bilo prav veliko zato da se umaknem.
Poslovanja tvojega podjetja še ne nameravam preverjati, ga pa bom po enem letu potem, ko (ako, če )boš zasedel poslanski stolček. Pa ne imej me za butca - prihodek podjetja še ne pomeni čisti dobiček in plačo prosto po Prešernu ... Pa pustiva to, toda Marko, nekaj je sodelovanje in čvek na nekem portalu, povsem nekaj drugega pa samooglaševanje! Ampak če to ne moti lastnika spletne strani, pa tudi prav. Meni vse skupaj zgleda kot preplakatiranje in milo rečeno - "nelojalna konkurenca". Seveda če pa že hoče vodstvo SD-ja pokazati tako širokogrudno odprtost do drugih političnih strank, pa tudi prav. Menim pa da je vzrok za objavo tvoje samopromocije v nezanimanju strankarskih veljakov SD-ja za dogajanja na RB-ju. Navada je pač železna srajca, zato tudi prestopi članstva. Preostale pa bodo iz stranke za rokav izvlekli ( tudi prek RB-ja) tebi podobni .... Naj vam bog požegna, veljakom SD pa odpre oči.... Je že mogoče kanček resnice v tvoji trditvi, da hočeš nekaj narediti za to našo zapufano in stajkunizirano Slovenijo, vendar ti kot častilcu liberalnega kapitalizma prav nič ne verjamem, še najmanj, da se boš nesebično "žrtvoval". Nekako ni v skladu s tvojimi prepričanji .... Torej iz prej in zdaj navedenih razlogov za listo g. Viranta ne bom glasoval ....
Andrej Š. kar preveri. Vsako leto.
Ali sem jaz kje napisal, da se bom nesebično žrtvoval? Napisal sem, da bom zaslužil malce manj. Žrtvovanje bi bilo, če bi zaslužil veliko manj. In ja, če bi bila plača poslanca 500 EUR, potem verjento ne bi pomišljal o kandidaturi, ker pač družino moram preživeti. Razen, če bi potem bil poslane neprofesioanlno, kar pa bi potem zelo težko zneslo zaradi časa.
Lej Andrej, čisto ok je, da ima vsak svoje mnenje. In vedno rad debatiram z tistimi, s katerimi se ne strinjam. Ker le tako lahko spoznavam druge vidike. Če vsi tulimo v isti rog, pa ne izveš kaj posebej novega.
Morda se pa lahko dobiva na kakšnem čaju, boš videl da nisem takšen zmaj, kot si očitno predstavljaš.
I
To, kar izstopa pri Virantu in krogu, ki se zdaj zbira okoli njega, je dvoličnost. Ter floskule za naivne in praznoglave oz. za tiste brez spomina. »Virantova druščina« odhajajoči vladi očita zadolževanje države. Res je, pod to vlado se je (»centralna«) država zadolžila za približno 5 milijard €. Veliko, a to ne spremeni naslednjih dejstev:
i)RS (beri: t. i. centralna država in ne nazadnje tudi t. i. širša država) je ena najmanj zadolženih držav v Evropi in EU (v primerjavi z Italijo je RS zadolžena približno 3-krat manj, v primerjavi z Grčijo približno 4-krat manj, od EU »povprečja« pa približno 2-krat manj). Glede na zapisano, je jasno, da je zapis – »Zadolževanje države pomeni da zadolžujemo svoje otroke, kajti breme poplačila bo na njih. Tega svojima hčerkama ne želim narediti.« – čisti nesmisel. Nesmisel zato, ker…
ii)GLAVNI PROBLEM slovenske ekonomije (in z njo RS) NI DOLG DRŽAVE, pač pa (bruto) NACIONALNI DOLG, še bolj natančno povedano: problematična je zadolženost (zasebnih) GOSPODARSKIH DEJAVNIKOV (podjetji, bank, raznih finančnih institucij) in PREBIVALSTVA. Nacionalni dolg je znašal koncem leta 2004 (tj. v času, ko je Janševa vlada prišla na oblast) približno 15 milijard, konec leta 2008 (ko je Janševa vlada zapustila oblast) pa kar 39 milijard €! Bruto nacionalni dolg je problematičen zato, ker kar 80% tega dolga slovenske pravne in fizične osebe dolgujejo TUJIM upnikom. In problem bruto nacionalnega dolga je še toliko večji, ker je velik tudi neto dolg RS. Po podatkih BS je imela Slovenija do tujine na dan 31. 12. 2004 882 milijonov € presežka oz. neto terjatev; konec leta 2005 (tj. po prvem letu Janševe vlade) je bil zabeležen že neto dolg do tujine in sicer 992 milijonov €; 31. 12. 2008 je neto zunanji dolg znašal že 9,975 milijarde €. Visoka gospodarska rast (natančneje: rast v gradbeništvu in finančnih storitvah), s katero se je šopirila Janševa vlada, je temeljila na orjaškem sposojanju denarja v tujini, ki ga je vlada še SPODBUJALA. Slovenija je zaradi zadolževanja v prejšnjem vladnem mandatu zdaj (preračunano na prebivalca) do tujine BOLJ ZADOLŽENA, KOT JE BILA PRED RAZPADOM SFRJ.
iii)Dolg centralne države, ki ga je ustvarila odhajajoča Pahorjeva vlada, je bil ustvarjen z namenom SANIRATI (socialno-ekonomsko) DEDIŠČINO Janševe vlade. Da je bila večina tega »Pahorjevega« dolga »izsiljenega« z ekonomsko politiko in prakso Janševe vlade, je jasno zapisal tudi ekonomskim neoliberalcem tako ljub IMF.
Dediščina prejšnje vlade je bila slaba, saj vlada Janše v času »debelih krav« ni ustvarila nobenih »zalog« za čas »suhih krav« oz. za čas krize, še več, »pridelala« je 2,5% (glede na BDP) strukturni dolg; redno pa je »pridelovala« tudi proračunske primanjkljaje, in to celo navkljub temu, da je s spiska proračunskih »bremen« izločila tako velikega proračunskega porabnika, kot je Dars (slednji je potem svoje investicije začel financirati zgolj z zadolževanjem, jasno, poroštvo za njegove kredite je dala država). Kot navrženo, vlada Janše je potegnila tudi nekatere »strukturne« poteze, med njimi izstopa prav t. i. PLAČNA REFORMA v javnem sektorju pod vodstvom takratnega ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Reforma je bila IZVEDENA NAVKLJUB OPOZORILOM takratnega vladnega makroekonomskega urada, ki je celo v obdobju gospodarske rasti opozarjal ne njeno (finančno) NEVZDRŽNOST! Potem je prišla kriza: danes je znano, da je prav Virantova reforma skorajda potopila javne finance. Novi ministrici (Irmi Krebs) je sicer uspelo omiliti posledice reforme, a kljub temu je ta reforma (v 3 letih) »odnesla« približno 800 milijonov €! Lahko bi zapisal tudi takole: brez Virantovega »reformiranja« bi bila danes centralna država zadolžena za 800 mio € manj.
V sled tega se zdi skrajno dvolično, če Virantova ekipa odhajajoči vlada očita zadolževanje centralne države, ko pa je prav Virant v nemajhni meri (subjektivno in objektivno) odgovoren za njeno zadolževanje oz. za sanacijo zatečenega stanja, ki jo je Pahorjeva vlada morala izvesti. Odpravljanje škode za Virantom je bilo težavno ne samo v finančnem oziru, pač pa tudi v pravno-formalnem, saj je Gregor v sporazumu s predstavniki javnega sektorja popustil pri določilu, da se mora reforma izvršiti ne glede na makroekonomske razmere… A tu dvoličnosti ni konec.
II
En bolj odmevnih Virantovih projektov, zaradi katerega se ga je prijel »sloves« poštenjaka, borca zoper korupcijo in politika, ki je zavezan omejevanju privilegijev funkcionarjev in zaposlenih v javnem sektorju, je obelodanjene t. i. etničnega kodeksa (za funkcionarje oz. zaposlene v javnem sektorju). Kodeks naj bi pripomogel k več transparentnosti v javnem sektorju in omogočal bolj učinkovito borbo zoper korupcijo in klientilizem. Tako se je Virant, kot ugotavlja Mladina (štev. 42/2011), v javnosti uveljavil kot borec proti funkcionarskim privilegijem, čeprav je sam skorajda leto dni po koncu funkcije do zadnjega ŽIVEL OD FUNKCIONARSKEGA NADOMESTILA, češ da si ni mogel najti redne zaposlitve. Uveljavljal se je tudi kot borec proti klientelizmu, pa se je na koncu izkazalo, da je njegov tast Miha Brejc kot evropski poslanec z denarjem Evropskega parlamenta za svojega osebnega asistenta plačeval hčerko, Virantovo ŽENO. A največja Virantova dvoličnost, piše Mladina, je bila zaigrana prav v razmerju do svojega šefa, Janeza Janše. Virant, kot avtor etičnega kodeksa, ki ga je predstavljal kot veliko inovacijo, si je namreč v javnosti prizadeval za »ničelno toleranco«. Med drugim je leta 2005 zahteval, da državni funkcionar (navajam Viranta:) »v primeru, ko so sodni postopki proti funkcionarju v razmeroma razviti fazi, če torej pride do PRAVNOMOČNE OBTOŽNICE, v času, dokler se stvari ne razčistijo, UMAKNE S FUNKCIJE«. Kot vzor je tedaj omenjal svojega sekretarja Gorazda Pereniča, ki se je poslovil od ministrstva po tem, ko so se pojavili že »namigi o njegovih domnevno spornih ravnanjih v zasebnem življenju«. A v primeru funkcionarja v državnem zboru, Janeza Janše, je Virant stališče spremenil. Janšo, ki je pravnomočno obtožen (v zadevi »Patria«), je vzel v bran, namesto da bi, skladno z »njegovim« kodeksom, terjal Janšev umik s funkcije.
Pri branjenju svojega (bivšega?) gospodarja Janše ni izbiral sredstev. Tako se je s klevetami lotil bivšega »šefa« Komisije za preprečevanje korupcije (in še pred tem kriminalista) Draga Kosa. Namesto, da bi z branjenjem institucij pregona in institucij za odrivanje korupcije krepil njih avtoriteto, se je Kosa lotil z žaljivim obrekovanjem, t j. s trditvami, da je Kos (politični) zarotnik, ki da je s svojim delom v omenjeni komisiji in še pred tem kot kriminalist služil spletkam Janševih političnih nasprotnikov. Kos ga je tožil in pred dobrim mesecem dni je bil Virant zaradi razžalitve obsojen na pogojno kazen enega meseca s preizkusno dobo enega leta. To je torej Virantova »etika«... Očitno zelo »elastična«. Tako elastična, kot je elastična etika tistih, ki se zdaj zbirajo krog njega. In ki kot najbolj primernega morebitnega povolilnega koalicijskega partnerja prepoznajo prav v – Janši.
III
A tu (političnih) dvoličnosti ni konec. Tudi Virantova ekipa se je pridružila predvolilni licitaciji glede števila ministrstev v prihodnji vladi. Večina strank tekmuje med seboj v obljubljanju čim manjšega števila ministrstev, manj ministrstev naj bi pomenilo manj birokratsko državo. Kar je, kakopak, čisti nesmisel. Primerjalne analize med državami EU jasno pokaže, da število ministrstev ne pove veliko o zbirokratiziranosti države, še manj o učinkovitosti javnega sektorja oz. državne uprave (npr. »učinkovita« danska vlada ima 19 ministrstev). Primerjalne analize med državami EU tudi pokažejo, da je v RS javni sektor relativno »vitek« in da vsako nadaljnje »tanjšanje« države ne bi ostalo brez posledic za kvantiteto in kvaliteto storitev, namenjenih državljanom, državljankam. Nadaljnje »tanjšanje« države bi botrovalo še večji »redukciji« socialne države. Že dolgo je znano, da v RS primanjkuje zdravnikov, da je v RS na 100.000 prebivalcev zaposlenih 250, denimo na Danskem, Avstriji, Italiji, Nizozemskem 400, Švedskem, Španiji, Nemčiji, Franciji pa 350 zdravnikov; da so izdatki za zdravstvo v RS pod EU-povprečjem ipd. Ali: denimo na Slovaškem pride na enega visokošolskega učitelja ca. 11 študentov, na Danskem 9, pri nas pa ca. 21. Primanjkuje torej tudi visokošolskih učiteljev. In ne le teh. Socialne države brez močnega in učinkovitega javnega sektorja ni. (Mimogrede, glede na cost/benefit kriterij se bolje kot pretežno zasebno zdravstvo, obnese pretežno javno zdravstvo. To dokazuje tudi primer ZDA, kjer je delež BDP, namenjen zdravstvu, bistveno večji kot v večini evropskih državah, pa vendar so tam zdravstvene usluge nedostopne večjemu odstotku ljudi.) OK, to so znane zgodbe, opozoriti sem hotel na nekaj drugega, in sicer – tasti Virant, ki zdaj v imenu manj zbirokratizirane države obljublja manj ministrstev, je v Janševi vladi dosegel, da je bilo »staro« ministrstvo za notranje zadeve, ki je nekoč združevalo tako »policijski del« kot »birokratski del«, razbito na dve novi ministrstvi, in sicer na »policijsko« ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za javno upravo, katerega minister je postal sam Virant.
IV
Na koncu gre opozoriti še na nekatere močne podpornike Virantove ekipe. En teh je lastnik Dela Revij, tajkun Matej Raščan, ki je v zadnjem letu nastopil v treh spornih zgodbah, opozarja Mladina. Pri zgodbi SDS z brezplačniki, za katere je Raščan doniral 300 tisoč evrov. Potem je Raščan z menedžerskim prevzemom potopil podjetje Delo Revije, ob tem pa je hotel tudi na precej sporen način prevzeti tudi časopis Večer, ki bi ga bilo mogoče kreditno obremeniti in izčrpati. Med Virantovimi podporniki je Jani Soršak, bivši vodja urada za varstvo konkurence (UVK), pa tudi Raščanova poročna priča, njegov bivši odvetnik in bivši lastnik ter ustanovitelj podjetja Monera, s katerim je sporni Raščan začel svoj menedžerski prevzem. Kot je znano, se je Raščanu veliki posel z Večerom sfižil po tem, ko ministrstvo za kulturo ni hotelo izdati soglasja za prevzem Večera, saj so nekateri Večerovi novinarji (mali delničarji) sprožili upravni spor zoper odločitev urada za varstvo konkurence. Prav urad za varstvo konkurence je sporni posel dovolil. O tem je odločal še v času, ko ga je vodil Jani Soršak. Res je, da naj bi se Soršak iz odločanja umaknil, tik pred sprejemom sklepa pa je tudi zapustil UVK iz osebnih razlogov. A kljub temu ostaja sum, da je šlo za dobro usklajeno akcijo in zlorabo UVK. Delo Revije, kot je potrdil kasnejši stečaj, namreč ni imelo sredstev za nakup Večera, na uradu jim je bilo to nedvomno jasno, pa so nakup kljub temu odobrili oziroma vanj celo silili ministrstvo za kulturo.
Virantovo ekipo podpira in ji v predvolilni kampanji pomaga tudi medijski »magnat« Leo Oblak, lastnik največje slovenske radijske mreže, sicer pa en od soavtorjev »Grimsove« medijske zakonodaje. Oblak je Mladininim novinarjem priznal, da je na prošnjo Virantovega norčka Rada Pezdirja soglašal, da Virantova lista lahko do konca leta uporablja njegove prostore. S tem je praktično že postal njihov prvi, največji donator in prvi, ki bo lahko zahteval kakšno protiuslugo. Oblak je pred meseci s svojimi referendumskimi grožnjami že dosegel padec novega medijskega zakona, ki je bil usklajen s strokovno javnostjo in novinarskim združenjem, kasneje pa je v parlament poslal zakon, prikrojen njegovim interesom.
Povzemam: Viranta in njegove »fante« družijo predvsem dvoličnost, »raztegljiva« etika, »slab spomin« in močni zasebni interesi. Če bi prišli na oblast oz. v morebitni prihodnji vladi igrali pomembnejšo vlogo, bi se plenjenje družbenega oz. državnega (pod geslom privatizacije, liberalizacije in deregulacije) znatno pospešilo; razlika med njimi in Janšo je pravzaprav le v načinu oz. (politični) kulturi: Janša vse počne na bolj primitiven in avtoritaren način, Virant pa deluje nekoliko bolj »v rokavicah«.
Marko,moji odločitvi in prepričanju ne botruje toliko dejstvo, da si na kandidatni listi prisoten tudi ti. Te osebno ne poznem, tvoj profil mi je sklepati le po tistem, kar si napisal na RB-ju.To, da se želiš prikazati za nesebičneža je pač razbrati iz tvojega izvajanja. Kakor koli že - odločilnega pomena je dejstvo, da v moji volilni enoti Virantovo listo zastopa popoln politični analfabet, človek, ki ga poznam osebno, ki ga ljudje poznajo v drugačni luči, mu ne izkazujejo večjega zaupanja in ki nikakor ne sodi v parlament. Po tem dejstvu sodeč listi ni mogoče zaupati v celoti, dvom v ustreznost kandidatov pade na celotno listo. Žal ....
Pozdravljen jeanmark!
Že dolgo ne sodelujem na tem portalu, odkar so se člani in kvazi podporniki stranke SD začeli "znašati" z žaljvkami in neresnicami nad našega predsednika stranke in vlade Boruta Pahorja ter s tem tudi pljuvati po članih ter uporabnikih RB- ja. Midva sva tudi sva si tudi večkrat "skočila v lase" zaradi tvojih tim neoliberalnih izjav in trditev. Kot si opazil sem se že sam zdavnaj odločil, da tvoje bloge ne komentiram. To kar si pa sedja storil, pa je izbilo v tem našem "piskru" dno. Dokazal si, da si v resnici tak po duši in srcu - kot si in ne moreš iz svoje kože, mar ne? O vsebini in trditvi tvojih novih "podvigih" ter odločitvi za vstop v "novo" stranko ne bi mogel boljše napisati, kot te je opisal moj in naš prijatelj Jurc, prav tako pa tudi ne vsebino, oziroma "programski pogrom" te nove zgodbe, ki ste jo pripravili z Virantom na čelu. Jurcev zapis si še enkrat preberi skupaj s tvojo druščino, pa saj vem da ne bo nič pomagalo, saj sem poslušal včerajšnja soočenja - nakladanja da te kap. Da je samo z nekaj tisoči€ Virantu težko preživljati družino in iz kakih 14o tisoči pa veliko lažje? Halo pa kaj mi navadni smrtiniki smo pa idioti in debili?
Marko pošteno zapisano. Jaz še vedno podpiram Boruta Pahorja in še vedno mislim, da je zgubil vlado zaradi zaupanja nekaterim, ki tega niso vredni in zaradi ministrske ekipe, ki jo upam, da, ko po volitvah zmaga, tudi spremeni :)
Tebi želim veliko uspeha, vendar bom ostal pri SD, Virant pa je moje simpatije izgubil v pogovorih po TV in soočenjih. Seveda pa mislim, da je njegova ekipa zelo dobra (Pezdir, Šušteršič) ...
Hvala Sebastijan - zato pa imamo parlamentarno demokracijo. Da imamo različna mnenja. In zastopamo različna stališča. In najdemo najboljšo rešitev.
Naj dodam še tole pojasnilo… Ko primerjam zadolženost (centralnih) držav RS, Italije, Grčije, razmerja, ki jih omenjam, kakopak, niso izpeljana iz »absolutnih« vsot, pač pa gre za razmerja, ki so izpeljana iz zadolženosti posamezne države, izražene v odstotkih glede na BDP posamezne države. To pomeni: dolg slovenske centralne države je nekaj čez 40% slovenskega BDP, dolg italijanske centralne države je 120% italijanskega BDP, grški dolg centralne države pa je približno 150% grškega BDP. Če bi razmerja izpeljal iz absolutnih številk, pa bi bila še večja. Dolg države RS znaša približno 16,3 milijarde €, italijanska država je zadolžena 117-krat bolj od slovenske, grška pa približno 22-krat.
In še nekaj dvoličnih in smešno kontradiktornih »for« Virantove »klape«… Virantov podpornik je tudi vele-poznani podjetnik Boscarol, lastnik podjetja Pipistrel. Boscarola se predstavlja kot strašno uspešnega poslovneža in inovatorja, ki naj bi morebitno prihodnjo Virantovo vlado zalagal z makroekonomski rešitvami, ali pa bi nemara bil celo minister za gospodarstvo. In kaj pravijo številke? Številke povedo, da Boscarol ni lastnik kakega velikega podjetja, njegov Pipistrel zaposluje približno 50 ljudi, promet podjetja pa je bil v letu 2010 približno 8 milijončkov €. Rečeno drugače: Virantova ekipa bi si makroekonomske nasvete »sposojala« pri nekoliko večjem obrtniku. Ne vem, če se Virant zaveda, ampak izpostavljanje Boscarola kot ne-vem-kako superiornega gospodarskega (vladnega) guruja je svojevrsten kompliment Zoranu Jankoviću, nekoč uspešnemu direktorju največje slovenske trgovske verige Mercator in zdaj popularnem županu največjega mesta v državi, in pravzaprav »medvrstičen« napotek volivcem, volivkam, koga voliti.
Skratka, številke povedo, da Boscarol ni zelo pomemben ekonomski igralec niti v RS, kaj šele v EU, pa i šire. Sicer lahko beremo v medijih o njegovih »serijskih« zmagah na nekem »inovatorskem tekmovanju Nase«. Lepo, ampak kakšno korist od teh silnih zmag ima slovensko gospodarstvo, država, ne nazadnje Boscarol sam. Če je res tako blazno inovativen in so njegove inovacije res tako blazno dobre in uporabne, kako to, da se ne tržijo, kako to, da ni Boscarol že davno postal neke vrste slovenski Bill Gates, ali vsaj Steve Jobes? Kako to, da je pri vseh teh inovacijah letni promet njegovega podjetja še vedno »piškavih« 8 mio? (Za primerjavo: farmacevt Krka je imel leta 2010 za več kot milijardo € prometa.) In kako to, da še vedno zajema iz državnega korita? Namreč samo v času Pahorjeve vlade je podjetje Pipistrel bilo subvencionirano z več kot 3 milijoni € davkoplačevalskega denarja. In kot je moč razbrati iz nekaterih medijev, je bil v času desnih vlad, ki jim je Boscarol svetovnonazorsko bližje, subvencioniran še bolj izdatno.
Torej – kaj je rezultat tega subvencioniranja? Nekaj nagrad in pohval? Se zato subvencionira obrtnike? Mar ne bi teh silnih subvencij porabili na nekoliko bolj koristen način in za večji krog ljudi? Morda za subvencioniranje ponovnega zagona proizvodnje linije jadralnih letal v Elanu? OK, morda subvencije niti niso glavni problem (ne nazadnje Pipistrel zaposlujejo 50 ljudi), to, kar se zdi neverjetno dvolično, je, da Virant in Boscarol bentita čez »požrešno« državo in ji grozita s »shujševalno kuro«. Skratka, taisti Boscarol, čigar podjetje je tako rekoč prisesano na nedra države, zdaj pljuva po »požrešni« državi; poleg tega navija tudi za nižje davke, hkrati pa, kakopak, še naprej pričakuje milijonske subvencije.
Nekaj je vsekakor jasno, slovenski neoliberalci nimajo niti trohice kakršnihkoli vrednot, zato si upajo, kakor mrhovinarji ob truplu umirajočega, tukaj objavljati vabila/pamflete za Virantovo listo. Njihovo načelo je oskubi vse: propadajočo SD in kakor je bilo že zgoraj povedano in nam je že dolgo znano, nimajo nobenih zadržkov, da se napajajo od davkoplačevalskega denarja (Virant nadomestila, Boscarol 3 milijonov evrov, od katerih slovenski davkoplačevalci ne bodo imeli ničesar, razen tega, da se jim odkrito poserje na državo).
Del krivde za Pahorjev neuspeh je ravno njegovo očitno koketiranje z neoliberalizmom, nakar ti pride neoliberalec tržiti svojo stranko na Rdečo knjigo.
Marko Pavlišič nismo tako neumni, da bi menjali Barbiko za še hujšega Kena!
potemkim - hvala za tole, sem se res nasmejal.
In res, ob umirajočem truplu, res ni primerno pisati političnih sporočil.
Te pa moram vsekakor popraviti glede neoliberalizma. Ne vem s kom se je Pahor spogledoval, samo meni doš pa težko očital neoliberalizem. Sem bolj klasičen liberalec.
Lepo ni kaj. Virantu ne morem zaupat. Trdil je da se je tik pred zdajci odločil za vstop na te volitve. To ni res. Marko ne vem za tebe vem pa za ostale, ki jih je vabil na listo že pred meseci. Sumljam, da je podalšana roka JJ. Zakaj? Eden iz njegove liste je nekoga na lokalnem nivoju prepričeval naj v OS glasujejo proti eni osebi za funkcijo, ki je človek JJ. Ko so iz SDS verjetno urgirali do V so sami spremenili mišljenje in glasovali ZA. Ja verjamem, da je bilo mišljeno pri SDS 50+ z J+V samo račun se ne bo izšel.
Idejni oče je Janša, Virant je samo njegov hlapec, zato nikakor ne more dobiti volitev. Ravno ti ljudje, J+V, ki so nas spravili v ta položaj v katerem smo, nam sedaj želijo prodajat pravljice o odrešitvi in lepem življenju. Pa kaj mislijo, da smo res za bregom.
Marko si me pa razočaral, saj sem vedno imela o tebi malo drugačno sliko, ja da si liberalec, kateri stoji za svojimi besedami, sedaj pa vidim da si vse drugo, saj govoriš eno delaš drugo, ja ravno v stranko V in J sodiš. To so ljudje, ki celo sami verjamejo v laži, katere govorijo. UH, in taki bi naj Slovenijo popeljali iz krize?????????
V politiki ni načel, premočrtnosti in prijateljstev.
Samo interesi.
Razloček je samo ta, da to liberalci povedo brezsramno, ostali politiki pa se skrivajo za všečnimi parolami.
Zato bi liberalec v istem dnevu zajtrkoval s Pahorjem, malical z Janšem, kosil z Žerjavom, malical s Stresom, večerjal z Jankovićem, spal s Kresalovo in se na poti domov na brzino usmilil še Novakove.
.
.
Pod pogojem, da bi oni plačali.
LIgor dobro si to povedal: "Razloček je samo ta, da to liberalci povedo brezsramno, ostali politiki pa se skrivajo za všečnimi parolami."
Liberalci si upamo resnico povedati v oči! Tudi tam, kjer ne bo dobrodošlo sprejeta. V našem svetu se vse preveč uporablja plašnice in se potem ljudi vodi žejne preko vode.
PS: Ampak a ni zanimivo, da se tukaj ni oglasil niti en sam samcad SD kandidat?
Problem Ligorja in Marka Pavlišiča je v njunem pojmovanju države, skupnosti in odnosov med ljudmi. V tem je problem večine ljudomrznih ljudi, katerim je človeštvo samo ovira pri doseganju lastnih denarnih, ljudomrznih, cilljev.
Prav dolgo smo v zgodovini potrebovali, da smo zapisali Deklaracijo o pravicah človeka in državljana,(1789). Kasneje je Karel Marx, po dolgem študioznem obdobju objavil Das Kapital, ki je še danes temeljna študija vseh ekonomskih in makroekonomskih strageij.
Brezsramnost nekakšnih Ligorjev in Markov je ponotranjil že Vladimir Bartol v Alamutu: vse je dovoljeno, mar nismo liberalci! Deklarativno pojmovanje svobode, ki ima podstat v angleškem pragmatizmu in narobe razumljenem maklievalizmu je dodobra izrazil Ligor s stavkom: V politiki ni načel, premočrtnosti in prijateljstev. Samo interesi.
To so interesi ozkih elitnih skupin, ki so ves demokratični potencial omejile na pridobivanje denarja. Sploh ni čudno, da najbolj totalitarističen režim na Svetu, to pa je Ljudska republika Kitajska, prav z veseljem služi kopičenju denarja.
Med demokracijo in zasluškarstvom ni nobene povezave. Vez je že davno izgubljena, pravzaprav se človek vpraša, če je sploh kdaj obstajala. Kapitalizem, baje ena izmed najbolj naravnih stvari na svetu, se je z največjo mero represije, mučenja in pobijanja izrazil v državah Latinske Amerike, potem je, če preskočimo marsikaj, izbruhnil spet v vojni v Iraku…
Zgodbe o »svobodi« in »demokraciji« na način neoliberalcev so jasne. Gre jim za izčrpavanje denarja, posesali in zažrli bi se še v zadnje pore povezanosti. Država jim je zlo, breme, ki jih omejuje s predpisi in regulacijo. Ta iste pizde so se pojavile sredi največje gospodarske krize , ki je zajela Ameriko po letu 1929, največji in najboljši ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt jim je postrigel peruti.
Za butaste in enostavne ljudi obstajajo tudi preproste knjige, Milton Friedman in druge banalnosti. Iz teh poenostavljenih, vendar usode polnih idej, potem črpajo razni Mrkaići, Ligorji in Pavlišiči. Bati se je treba, da tudi Viranti!
Dobra debata.
Problem Potemkina-a pa je, da se pod svoje mnenje ne upa podpisati z imanom in priimkom. Tako ima lahko mnogo uporabniških imen, in mnogo mnenj.
Sicer si pa poglej žrtve, upravičene z vsem drugim kot kapitalom, napram tistim, upravičenih z kapitalom. Pri čemer zaradi mene pod žrtve kapitala lahko šteješ tudi žrtve v Iraku, čeravno se s tem ne strinjam.
Ali boš prpravil eno tabelico, ali boš raje nabial na suho?
Pa dej prosim, naedi te banalnosti iz knjig, ki jih omenjaš. Dejmo konkretno.
V tem svetu si lahko liberalec samo toliko časa, dokler si gospodarsko neodvisen. Zato se lahko objektivno za načela liberalizma v neki družbi zavzema le od 1-10% ljudi. In ti bi radi, da bi povečali svoj kapital, celotno družbo ustrojili po liberalnem vzorcu.
Ampak ob tem pozabljajo, da se neliberalna večina v takšni družbi ne more počutiti niti svobodna niti ustrezno vrednotena.
Ali povedano drugače:
Načela liberalizma so uresničljiva samo v družbeni podmnožici liberalcev. Prenesena na celotno družbo prinesejo nepomirljive napetosti.
Tako kot so načela katolištva povsem uporabna v Vatikanu in v Cerkvi, prenesena na celotno družbo pa bi pomenila tridesetletno vojno.
Ligor - a navedeš prosim tri države, ki so po tvojem mnenju bolj liberalne kot Slovenija.
Evo moja izbira bi bila:
1. ZDA
2. Švica
3. Danska
Težko. Ker gospodarska, kulturna in idejna liberalnost ne gredo vedno vštric. Četrta stvar so liberalne politične odločitve. Če liberalnost postavimo kot antipod konzervativnosti politični kompas začne poplesavati. Lakmusov papir za politično liberalnost je lahko npr. tudi odnos do istospolnih porok.
Pa naj bo vseeno. Moj izbor:
Luksemburg, Velika Britanija, Nizozemska.
In v kateri navedeni državi, se živi slabše kot v Sloveniji? Po katerem kriteriju?
Glede na letošnji Human Development Index (ki zajema široko paleto pravic, svoboščin in raznih drugih indikatorjev življenjskega standarda in je verjetno en najbolj kompletnih »indikatorjev« razvoja) se na Nizozemskem živi bolje kot v RS, slabše pa v Luksemburgu in VB. NL zaseda 3., RS 21., Luksemburg 25. in VB 28. mesto.
In (še enkrat) tole… RS oz. slovenska ekonomija in njeni podporni stebri, predvsem raziskovalni in izobraževalni sektor, ki s kadri in znanjem, veščinami, know-howom ipd. »zalagata« gospodarstvo, so bili v nedavno objavljeni raziskavi analitikov z univerze Harvard in MITa odlično ocenjeni, saj se je Slovenija umestila kot 10. (med 128 analiziranimi državami) najbolj perspektivna oz. napredna ekonomija! Tj.: na lestvici »ekonomske kompleksnosti« (Economic Complexity Index), s pomočjo katere se (na podlagi analiz praks iz preteklosti) napoveduje obetavnost ekonomij, družb, držav v prihodnje, je Slovenija končala v prvi deseterici. »Unsurprisingly, the countries in the top 10 of having the most 'productive knowledge' are Japan, Germany, Switzerland, Sweden, Austria, Finland, Singapore, Czech Republic, the UK and Slovenia. Not only do these countries produce a lot, they produce complex goods that other nations do not. Economic complexity is 'something more fundamental than the GDP'.«
Torej: Slovenija sodi med 10 najbolj perspektivnih držav oz. ekonomij na svetu! Višje je umeščena kot so ZDA, Francija idr. In vse to z obstoječim ekonomskim ustrojem (v katerem so paradni oz. vlečni konji gospodarstva še vedno »socialistična« podjetja) ter lastniško strukturo v gospodarstvu (tj. še vedno je veliko podjetji v državni lasti, in prav to dejstvo je nemalo pripomoglo k temu, da v RS še vedno obstajajo razvojni oddelki, centri odličnosti, ki bi s popolno privatizacijo verjetno že davno bili zaprti oz. preseljeni v »centrale« na tuje), ki pa ju hočejo nekateri neoliberalistični »reformatorji«, ki se (spet) potegujejo za oblast, uničiti; vse to navkljub ali pa prav zato, ker v RS še vedno obstajajo relativno visoki socialnovarstveni in delavnovarstveni standardi, ki varujejo v študiji omenjeni »človeški kapital«, a jih nekateri politični avanturisti in neoliberalistični socialni darvinisti, ki se potegujejo za oblast, kljub temu hočejo odpraviti ali vsaj omejiti; vse to s povečini še vedno javnim izobraževalnim in raziskovalnim sektorjem, ki očitno zna slovenskemu gospodarstvu omogočiti vso potrebno »kompleksnost« in široko paleto znanj, pa ga kljub temu nekateri (pod geslom »Manj države!«) poskušajo sprivatizirati in razbiti.
Rečeno drugače: raziskave, kot je omenjena, kažejo, da v slovenski družbi, državi, ekonomiji še zdaleč ni vse zanič, in da tudi v preteklosti ni bilo vse zanič (saj analize zajemajo tudi podatke o razvoju izpred več desetletji – prav "položeni temelji" v socializmu botrujejo visoki slovenski »ekonomski kompleksnosti« oz. gospodarsko-panožni diverzifikaciji!), prej nasprotno; in da je lahko slovenska ekonomija perspektivna tudi brez priseganja na neoliberalistično mantro privatizacije, deregulacije in liberalizacije ter slepega sledenja omenjenim praksam in grobih, anti-socialnih strukturnih družbeno-ekonomskih posegov. Hkrati pa, kakopak, ta raziskava tudi razgalja tiste gobezdave razgrajače, ki hočejo »resetirati« državo oz. družbo in jo pravzaprav utrditi na brezperspektivni periferiji.
Slovenja je lahko perspektivna tudi brez političnih avanturistov, »reseterjev« in brezidejnih imitatorjev, in lahko je perspektivna ne svoji preteklosti navkljub, pač pa v veliki meri prav zahvaljujoč tej preteklosti. Tj. preteklosti, v kateri so se sploh postavili in zgraditi temelji za urbanizacijo, modernizacijo, razvoj. Ne le ekonomski, pač pa obče-družbeni razvoj.
@jeanmark
Sem včeraj (17.11) bral tvoje tweet-e na soočenju na Pop TV.
Imel sem te za razgledanega in brihtnega, pa tudi kulturnega človeka. Ampak po tvojih zapisanih tweetih sem videl, da si se spustil na zelo nizek nivo. Lahko bi rekel, na nivo SDS vojščakov, ki skozi tovrstne možnosti forsirajo svojo zafrustriranost z vsemi, ki niso SDS.
Vidim, da Virantova lista in posamezniki na njej niso nič kaj drugačni od ostalih.
Mimogrede, Soršak je pokazal, kako je treba kulturno komunicirat z nasprotniki. Problem pri njemu pa je, da njegova preteklost na UVK-ju ni ravno biserna...
Boštjan se strinjam s teboj. Ta soočenja so samo farsa za ljudi. Zamislit se moramo nad izjavami, Janša je brezmadežen, Virant rešitelj, Jankovič delaven, PAHOR PA JE VSE ZAFURAL. Se vam ne zdi, da tukaj nekaj hudo SMRDI.OSEBNO VEM, DA BOM GLAS DALA SD-ju, saj še vedno trdim da je BORUT med vsemi edini POŠTEN politik. Ko poslušam ljudi, mislim da ima SD veliko možnost zmage, samo pravilno se morajo promovirat, ljudem jasno in glasno povedat, kdo je največji krivec za privatizacijo, denacionalizacijo, bogatenje RKC-ja in še bi lahko naštevala.
Jeanmark.
Enačba:
liberalna politika=dobro življenje državljanov
ne zdrži.
Bananske republike imajo praviloma najliberalnejšo zakonodajo.
Formula »liberalna država = dobro življenje državljanov« se izide, a le za nekatere, tiste privilegirane, iznajdljive ali kako drugače »podjetne« državljane. Podjetne npr. na način, kot je podjeten Gregor Virant. Pred leti je takratna državna tožila Zdenka Cerar izjavila, da vsaka svinjarija ni že kriminal; tj. neko dejanje, ki je v posamezni družbi prepoznano kot etično sporno, ni nujno protizakonito. Takšen je tudi primer Virantove »svinjarije«, povezane z izplačevanjem nadomestila za brezposelnost in hkratnim honorarnim zaslužkarstvom. Virant je v času svoje »brezposelnosti« leta 2009 svetoval nekaterim državam z območja bivše Juge in pri tem pokasiral dobrih 95 tisoč €, hkrati pa celo leto prejemal še nadomestilo za brezposelnost, ki je skupaj naneslo dobrih 66 tisočakov. Če je »naveden smrtnik« registriran na »borzi dela« kot brezposeln in dobiva nadomestilo, se mu mesečni znesek takoj prepolovi, če se izkaže, da je kje honorarno zaslužil več kot 200 € (mesečno). V tej državi obstajajo zakoni, ki ljudi obravnavajo ne-enakovredno. To pa je res, kot bi rekla Cerar, - SVINJARIJA!
Če si »navaden revček«, registriran na borzi, ki občasno primeš za kakšno priložnostno delo in za to pokasiraš več kot 200 € mesečno, ti država takoj prepolovi že itak mizerno nadomestilo. Če si vplivnež oz. »podjetnež« Virantovega kova, si obravnavan drugače. Tj.: povsem zakonito lahko prejemaš tako nadomestilo kot honorarje; in to honorarje, ki so bistveno višji od že tako in tako nesramno visokega nadomestila. Ob »skromnih« pogodbenih honorarjih je ubožec očitno moral do konca izkoristiti pravico do nadomestila. Res »etična« poteza osebka, ki je svoje dni mahal z etičnim kodeksom, v katerem je celo sam bentil nad dejstvom, da funkcionarji po prenehanju funkcije PO AVTOMATIZMU IZKORIŠČAJO možnost prejemanja nadomestila. A glej ga zlomka, tudi sam se ni mogel upreti temu »avtomatizmu«, čeprav bi se ob bajnih svetovalnih honorarjih lahko samozaposlil. Tako se Virant predstavlja kot »veliki« borec zoper privilegije funkcionarjev in kot politik, ki ga moti »draga« država, ob enem pa se sam oklepa privilegijev kot pijanec plota. In očitno ne opazi, da je država »draga« tudi zaradi rokovnjačev, kot je sam.
Kaj je torej neetičnega v Virantovi »svinjariji«? Najmanj dve stvari, prva ta, da je svoje dni sam postavljal nekakšne etične standarde in na tem takrat in danes gradi(l) podobo »poštenega« politika, čeprav je prav te etične standarde sam kršil »brez milosti«. Druga »ne-etičnost« pa leži v dejstvu, da so v tej državi ljudje obravnavani ne-enakovredno in da je ta ne-enakovredna obravnava celo z zakoni določena. Ni dvoma, da »mož etike« in avtor »etičnega kodeksa« Virant ve za takšno zakonsko ureditev, a kljub temu je »do konca« izkoristil priložnost (in državo). Res »etično«. Ob tem je treba dodati, da je smisel etičnih kodeksov pravzaprav prav v tem, da »apelirajo« na državljane, državljanke, da se v situacijah, ko jim (nedorečena oz. »slaba«) zakonodaja dopušča neko početje, ki je v družbi prepoznano kot etično sporno, vendarle vzdržijo oz. samo-omejijo. Virant ni zmogel tega samo-omejevanja in je pogorel na vsej »etični« fronti. Ob takšnih politikih, kot je Virant, se ne morem znebiti občutka, da v slovenski politiki dobivajo vse večjo veljavo politiki, kot je bil Alan S. Vinja (izvorno: Alan B'Stard) v popularni angleški humoristični seriji »Politik novega kova« (v izvirniku: »The New Statesman«), ki jo je bilo pred leti moč videti tudi na slovenskih televizijah.
Zdi se, da opisana Virantova praksa res napoveduje POLITIKO NOVEGA KOVA. Ta politika očitno zagovarja »vitko« državo predvsem zato, da bi nekaterim (zasebnikom) omogočila bajne zaslužke. Kako je že Virant zaslužil 95 tisoč € za svetovanje? S svetovanjem državam z območja ex-SFRJ. Če ta podatek vstavimo v »formulo« politike novega kova, ki obljublja »vitko« državo oz. manjši javni sektor oz. odpuščanje zaposlenih v tem sektorju, se pokaže en možnih rezultatov, in sicer: ker država vendarle mora opravljati določene funkcije in storitve, bi v primeru manjšanja javnega sektorja te storitve prevzeli podjetniki novega kova, kot je Virant. Tako bi se znalo zgoditi, da bi navkljub manjšemu številu zaposlenih država postala dražja, saj bi namesto nje oz. za njo razne storitve (ne le svetovalne) po novem opravljali zasebni ponudniki (npr. podjetni svetovalci, kot je Virant).
Marko, dobro si se odločil.
Virant sicer res ve, kaj je denar, vendar tudi liberalizem razume kot odgovrnost in ne divjanje kapitala po delavcih.
Sicer pa mi povejte enega politika (rezn Pahorja, ki je nesposoben vodenja Vlade), za katerega bi dali roko v ogenj, da se ne bo okoristil na račun delojemalcev, če bo prišel h koritu?
Virant se zna pogovarjati z vsemi, je strpen in tega nam manjka. Berite desne časnike in boste videli, da ne gre za dogovor z JJ. Čerpav računajo na Viranta, vendar ne pre JJ.
Vsi vneto sesuvate Viranta, kar pomeni, da bo JJ dobil več glasov, tako da res ne vem, če se podporniki SD zavedate, za kaj gre na teh volitvah.
Nihče pa se ne oglasi zoper Jankoviča..pa Protikorupcijski komisiji ni prijavil vsega premoženja, npr sinove hiše (Golobič je vse prijavil, pa vas je popadla histerija, ker ni povedal tega novinarjem), novinarjem je lagal o tem (Golobič tudi, vendar...), pa nič, niti 0,1% ne izgubi....za Janšo pa je tako jasno, da bi ga njegovi podpirali, četudi bi mu kdo dokazal, da je prodal Savudrijo za prihodke od trgovine z orožjem.
Zakaj se vam Virant toliko bolj upira od vseh teh Kekcev? Ker ni nestrpen in ne zmerja? Ker zna zaslužiti tudi kadar ni v politiki? Da je enoletno nadomestilo napaka, sem vedel že pre d leti, nisem si pa mislil, da bo zavist Slovence tako obrnila na glavo, da raje vidijo, da zmaga JJ kot pa Virant....pa še edina možnnost bi bil, da lahko tudi kaj bolj levo od sredine pride v prihodnjo kolaocijo.
Takole sem malo nametal, in čestitam Marku za pravilno oldočitev. Upam samo, da ve, da je tistih 5.000 EUR Bruti, pa še to, če bo v veliko komisijah itd.
Potemkin, Kapital je bil mega kniga konca 19. stoletja, kdor misli, da je še vedno, je tudi on še vedno v 19. stoletju.
Omenjeni primerjavi Virant-Janković in Virant-Pahor sta zgrešeni. Primerjava Virantovega zaslužkarstva v času njegove uradne »brezposelnosti« z Jankovićevim zamolčanjem formalnega lastništva hiše, v kateri pa dejansko že 7 let živi njegov sin z družino, je deplasirana. Najprej zato, ker je Virantova »brezposelnost« (v času katere je s svetovanjem državam na območju ex-Juge mastno služil in bi se lahko samozaposlil) davkoplačevalce po nepotrebnem stala več deset tisoč €, Jankovićevo zamolčanje pa nič €. Pa tudi zato, ker Virant gradi svoj politični image predvsem na »etiki«, »poštenju«, politično agendo pa na obljubi o »vitki« državi. Prav zaradi takšnih izkoriščevalcev, kot je sam, je država manj »vitka«, kot bi lahko bila. Kontradiktornost, ki jo državljani, državljanke očitno niso spregledali/-e. Opozoriti gre, da nemalo volivcev, volivk, pa tudi mediji, politike pravzaprav »lovijo« na lastne besede, izjave. V primeru Virantovega izkoriščanja funkcionarskih privilegijev, ki mu jih sicer omogoča zakon, torej ne gre za nevoščljivost, problem je v Virantovem kršenju lastnih etičnih »idealov«, tj. v Virantovi dvoličnosti, saj je svoje dni sam bentil prav nad takšno, etično zavrženo prakso svojih političnih kolegov, kakršno je po koncu ministrovanja v Janševi vladi sam izkoristil oz. izkoriščal do zadnjega dne. Rečeno drugače: govori eno, dela drugo; svojo (politično) podobo gradi na »etičnosti« in »poštenosti«, sicer pa si žepe polni »neetično«.
Teza o domnevno sposobnem Virantu in nesposobnem oz. neverodostojnem Pahorju se zdi na prvi mah bolj prepričljiva. A, če dobro premislim, ne drži vode. Da ima Pahor problem z vodenjem vlade, kompetencami in zaupanjem, drži. A nič boljši ni (bil) Virant (kot minister), zdi se, da celo slabši. Saj je zdajšnja vlada v svojem mandatu nemalo časa, denarja in truda morala nameniti za pospravljanje nesnage za Janševo vlado, v kateri je sedel tudi Virant. In tudi sam prispeval svoj delež »packarij«, denimo s svojo plačno reformo v javnem sektorju, ki je bila izpeljana tako rekoč tik pred volitvami in ki je kasneje, sredi krize »pobrala« več sto milijonov €. Najmanj, kar lahko Virantu očitam, je – NEODGOVORNOST. A tu so še druga dejanja prejšnje vlade, ki niso ne njej ne njenemu ministru Virantu v čast; denimo dejanja, ki zadevajo spoštovanje človekovih pravic, politično delovanje tožilke Brezigar, nepooblaščeno in protizakonito brskanje po arhivih z namenom politične diskreditacije takratne opozicije, strankarska instrumentalizacija policije (v izvedbi ministra Mateja), izdajanje in sporno financiranje (npr. z denarjem medijskega tajkuna Raščana) pljuvaških medijev, kot so bili t. i. brezplačniki, ipd. V vseh teh primerih je Virant molčal, ni protestiral, kaj šele, da bi odstopil oz. »zapustil« Janšo.
Takisto ne drži vode podmena, da je glas za Viranta glas proti Janši. Že res, da Janševi mediji pred letošnjimi volitvami sesuvajo Viranta, a to ne spremeni dejstva, da bi bil Virantov prvi koalicijski izbor prav – Janša. Zveni nenavadno, celo malce mazohistično, a takšno povolilno »zavezništvo« izhaja iz izjav, ki jih izrekajo Virant in njegovi »fantje«. Virant se ni zmogel distancirati od premierja Janše, ko je ta oz. njegova kohorta zmerjavcev v brezplačnikih pljuval po opoziciji; niti zdaj, ko je sam tarča napadov nekaterih Janševih medijev, se ne distancira od njega; še manj je pričakovati, da bi se po 4. decembru, če bi Janša zmagal oz. sestavljal vlado in bi v vladno koalicijo povabil tudi Viranta in njegove »fante«. Res je, da Virantu ni bilo potrebno ustanavljati svoje stranke, v primeru zmage Janše bi bilo ministrsko mesto že »rezervirano« zanj. A to, da gre Virant na volitve s svojo ekipo, mimo SDS, ni dejanje njegove distance od Janše (in njegovih dejanj iz preteklosti), pač pa preprosto stvar ocene, presoje, da lahko (na desnici) premaga Janšo, zmaga na volitvah in nato (kot mandatar) Janšo povabi v vlado. Zdi se, da se je uštel. In zdi se, da se človek tudi – ZELO PRECENJUJE.
Še glede Kapitala… Drži, Marx ga je spisal v 19. stoletju. Drži, vse družbene fenomene je treba razumeti v času in kulturno-družbenem oz. zgodovinskem kontekstu, v katerem so nastali. To velja tudi za Marxov Kapital. Marsikaj, kar je zapisano v njem, je preseženo, a to, kar »dela« delo Kapital še vedno aktualno, so antagonizmi, ki jih poraja kapital(izem) in jih je zelo analitično opisal Marx. Dokler bojo ti antagonizmi nerazrešeni, bo Kapital aktualen, saj jih kapitalističnim družbam ni uspelo razrešiti. Zahodnjaški socialni (beri: »debeli«) državi je uspelo te antagonizme (s t. i. socialno-tržno ekonomijo) vsaj nekoliko omiliti, ne pa razrešiti. To, kar je del politične agende Viranta in njegovih neoliberalističnih (ekonomskih) »fantov«, pa je prav napovedana »shujševalna kura« za državo, tj. »vitka« država. Rečeno drugače: prav neoliberalistični ekonomski avanturisti, združeni pod Virantovim praporjem, poskušajo to družbo, državo popeljati »naprej« v 19. stoletje. V stoletje, v katerem je imel proletariat malo pravic in je organizirano delavstvo šele začelo svoj boj za socialnovarstvene in delavnovarstvene pravice, ki danes tako motijo Virantove »fante«. »Fante«, katerih priljubljena čtiva so monetaristični ekonomski učbeniki Miltona Friedmana, tako rekoč prvega guruja neoliberalizma, ki je predstavljal okvir (ekonomskih) politik tako Thatcherjeve kot Reagana v 1980ih. Politik, ki so pod gesli o ekonomski deregulaciji, liberalizaciji, privatizaciji prepeljale zahodnjaški svet v finančno oz. ekonomsko krizo.
Se še kdo spomni neoliberalističnega misijonarja Jeffreyja Sachsa, ki je v zgodnjih 1990ih krožil po srednji in vzhodni »postkomunistični« Evropi in vladam, tudi takratni Peterletovi, priporočal neoliberalistične ekonomske šok terapije? Sachs je danes »skesana duša«, zagovarja povsem drugačne vrednote, neoliberalizem vidi kot zablodo, še več: celo podpira gibanje Okupirajmo Wall Street (Sachs, Jeffry: The New Progressive Movement, The New York Times, 12. november 2011; vir: http://www.nytimes.com/2011/11/13/opinion/sunday/the-new-progres sive-movement.html?_r=2&ref=opinion). Se še kdo spomni Alana Greenspana, nekdanjega prvega moža Feda? S krizo so se Greenspanu razblinili neoliberalistični ideali, v katere je verjel 40 let. Danes je »spremenjen« človek, neoliberalizem je zanj zabloda. Ameriški ekonomisti, nobelovci, kot so Stiglitz, Krugman in Roubini, v svojih strokovnih oz. komentatorskih besedilih brez sramu navajajo Marxa. Pri nas je drugače, pri nas bi Virantovi »fantje« Marxa najraje pospravili v bunker oz. v starinarnico, sami pa bi nadaljevali svoje blodnje tam, kjer so se jim odpovedali celo nekateri največji guruji oz. izvrševalci neoliberalistične ekonomije v ZDA.
Ljudje pozabijo PIN.
Ljudje pozabijo otroka v trgovini.
Ampak, da bi kdo pozabil, da ima hišo!!!
.
Naj nas vodijo dementni?!?!
Ne gre za pozabo. Gre za dejstvo, da je bila hiša podarjena (potomcu), ni pa (še) »prepisana«.
Jurc, kaj pa zemljišče pri hiši, ki je Jankovič, kot kaže, ne namerava prepisati? 3.400 kvadratov? Dokler hiša ni prepisana, je njegova, in če ne ve niti,kaj ima sam, kako bo absorbiral tisto ogromno količino podtakov, ki je potrebna, da bo obvladal državo?
Jankovič se zdaj javno sprašuje, kdo je večji levičar od njega. A vam povem kdo? Vsakdo, ki se ima za levičarja...in ne bom žalil množice levičarjev, ki se pojavljajo na tem forumu, da bi jih primerjal z Jankovičem.
Jenkovič je samo drugi konec iste palice, katere prvi konec že leta zaseda Janša.
VVirant resda ni brez napak, in tudi je res, da se je slabo odločil, ker je plačno reformo hotel na vsak način zaklkjučiti leta 2008. Pa ne zardi tega, ker je to SDS škodovalo na volitvah, to je bila le kolatealna korist...Škoda je nstala zato, ker je takrat višal plačne razrede še brez tistega nekaj malega kriterijev, ki so veljali dotlej. Ne spomnim se, da bi kdo naredil natančno analizo, ali se je masa za plače povečala zaradi reforme ali zaradi nebrzdanega zaposslovanja tako levih kot desnih. Pa tudi zaradi tega, ker niso znali uporabljati ZSJPS in so napredovali uradnike v nazivih in plačnih razredih, čeprav niso izpolnjevali pogojev. Vem, da je Virant naredil veliko kompromisov, še največ zaradi sindikatov, ki se v javnem sektorju upajo zahtevati preveč, v zasebnem pa so skriti v mišje luknje, če jih delavci ne prisilijo, da se potegnejo za njih.
Če pa greste malo tačunati, tisti, ki ste zadnjih 10 let zaposleni v javni upravi na bolj ali manj enaki plači, boste lahko izračunali, da so vam plače v tem času realno padle za 25-30%. To pa je tudi Virantova zasluga (pa Ropova, Janševa in Pahorjeva.
Da se je Virant odločil za prejemanje nadomestila plače, je bila velika napaka, in sem se temu čudil že leta 2008. Vendar bi se lahko zagovarjal, da pogodbe niso tako zanesljive in bi jih lahko tudi odpovedali, zato se je odločil za aznesljivo varianto. Malo za lase privlečeno, vendar bolj razumljivo. Verjetno pa se tudi ne zavedate, kaj vse počnejo posamezne fakultete, da bi čim kasneje dobile bivšega funkcionarja nazaj na plačilno listo....težko, da komu rata pred začetkom naslednjega šolskega leta. Izkoriščajo akademsko nedotakljivost univerze in kršijo predpise, pa se nihče ne sekira.
Od vseh napak, ki so bile odkrite v tej predvolilni kampanji se mi zdi Virantova najmanj problematična, in služi nam lahko kot dodatno opozorilo, da nobenemu politiku ni zaupati.
Sam n isem pristaš neoliberalizma, sem pa pristaš liberalizma v tem smislu, da morajo gospodarske družbe same prevzeti odgovornost za svoje napake, da jim država ne more pomagati pri vsaki investiciji (se spomnite, kako je Rogaška pred leti zahtevala, da jim država financira prodor na meriški trg?), in da se moramo tudi posamezniki navaditi, da smo odgovorni za svoja dejanja, ne pa da za vsako malenksot zahtevamo, da nam mora država pomagati. Ali pa se pritožujemo kot nekdo v eni od Tv oddaj, kako naj preživi družino z dobrimi 1.000 EUR, če mora plačati 500 EUR za lizing za avto???????? Enako kot mi gre na jetra, ko starši s cigareto v ustih razlagajo, da ne morejo otrokom niti hrane kupiti. Malo pretiravam, vendar sem za to, da država pomaga tistim, ki niso (vsaj ne v celoti) krivi za situacijo, v katero so padli. Kot npr. gradbeni delavci v teh težkh časih, ko jih stečajni upravitelj firme, ki jim ni izplačala plač, meče ven iz samskega doma, ki ga nočejo (prav imajo) plačati.
In v moji liberalni državi ta kljub vsemu poskrbi za kvalitetno javno šolstvo in javno zdravstvo. Ne bi pa plačeval zdravljenja pijancem in narkomanom. Za to situacijo so si sami krivi, in naj se ustrezno zavarujejo (za kar mislim, da jim sicer nobena zavarovalnica ne bi ponudila zavarovanja)za vsak slučaj, če se bodo kdaj hoteli zdraviti, ali pa se zanesejo na karitativne ustanove in prispevke sorodnikov.
Še o Marxu. Jurc, tvoji prispevki so vedno dobro utemeljeni, in tudi v tem, akr pišeš o Kapitalu, je vse res. Je še nekaj takih 150 in še nekaj let starih knjig, ki so še vedno uporabne. Sam sem misllil, d aje škodljivo na Kapital gledati kot na Sveto pismo, ker je treba metodologijo razvijati, in še vedno mislim, da jo najbolj primerno za splpšno dobrobit, razvijati iz marksistične metodolgije, da ne bodo rezultati analiz "koristni" samo za kapital. Predvsem se je delavski razred spremenil, stopnja izkoriščanja pa je še višja kot je bila pred 150 leti, vendar to ni vidno zaradi višjega osnovnega standarda. Izkoriščati je možno tudi site in je treba temu prilagoditi orodja analize, da ne bomo v nekaj desetlejih spet lačni....
Če damo na tehtnico, kaj je bolj »udarilo« po žepu davkoplačevalce, Zokijev »ne-prepis« hiše na sina ali Virantova dobičkonosna »brezposelnost«, je odgovor očiten. (Ne bom ga ponavljal.) In še odgovor na vprašanje: kaj dela Zokija levičarja? Primerjave pokažejo (glej npr. Mladino, 7. 10. 2011), da je Zoki najbolj »socialnodemokratski« župan do zdaj, celo bolj kot je bila, denimo, »rdeča« Danica. In da je po levi prehitel celo dovčerajšnjo »levo« koalicijo…
Odvisniki od drog in alkoholiki naj bi torej sami nosili stroške svojega zdravljenja? No, to je pa res brutalno (puritansko) liberalističen pogled na življenje. Liberalci veliko družbenih fenomenov zvedejo (zgolj) na individualno odgovornost. Če bi sledili tej logiki bi morali vsi postati odgovorni za prav vsako našo potezo, tako bi pravzaprav vsi in za vse postali samoplačniki: denimo oseba, ki bi se okužila s HIV, bi si morala sama plačevati draga zdravila, saj je najverjetneje okužena po lastni krivdi (npr. med seksom ni uporabljala kondoma); kadilci, ki dobijo raka na pljučih, naj sami nosijo stroške operativnih posegov oz. zdravljenja, saj so zboleli zaradi lastne »grde« razvade; profesionalni ali rekreativni športniki, ki se poškodujejo, bi morali sami plačevati svojo rehabilitacijo oz. zdravljenje, saj so največkrat sami krivi, da so se tako ali drugače poškodovali (na tekmi, treningu, v gorah, vodi, zraku…) – kaj se sploh grejo, naj bojo doma in delajo kaj bolj pametnega, a ne?; po drugi strani: ljudje, ki gojijo neaktiven življenjski stil in/ali (nevede ali zavestno) uživajo preveč maščob, bi morali draga zdravila, ki znižujejo visok krvni tlak, ali celo operativne posege na srcu plačati sami – prav jim je, kaj pa lenarijo doma, pred TV, kaj pa so se nezdravo mastili, a ne?; itd. Socialna država ne temelji na »poanti« razločevanja in kaznovanja posameznih življenjskih stilov, tudi ne na nekakšnem puritanizmu življenjskih stilov, pač pa na – solidarnosti. Da, celo na solidarnosti s tistimi, ki si privoščijo »neodgovorne« oz. »tvegane« življenjske stile. Ne nazadnje slednji neredko niso le stvar posameznikove izbire, pač pa socialno pogojeni (oz. vzpodbujani) fenomeni.
Da Marxa ne gre brati eshatološko, drži, a zadnje čase (npr. zadnjih 30 let) na Zahodu ni problem eshatološko branje Marxa, pač pa eshatološko branje neoliberalističnih ekonomskih teorij. Od eshatološkega zapopadanja sveta, kot ga predpisuje npr. ekonomski neoliberalizem, do socialnega inženiringa je le korak. In v tem koraku neoliberalistične ekonomske teorije postanejo verskim podobne (ekonomske) dogme, ekonomski teoretiki pa fundamentalistični politični apologeti nove vere. V imenu »svete« Liberalizacije, Deregulacije in Privatizacije (navkljub veliki socialni, ekološki škodi ter stroškom) potem postane dovoljeno »vse«…
Jurc, zakaj tetako moti uvajanje nekoliko več osebne odgovornosti? Pri naštevanju si pomešal jabolka in hruške...sicer pa kar se kadilcev tiče, v zDA so od Phillips Morrissa (njihov tobačni gigan, mislim, da se tako napiše, na cigarete se ne spoznam) dobili kadilci 600 mil. dolarjev, ker ji ni opozoril, da je kajenje škodljivo....ja, trajno škodovanje svojemu telesu je odgovornost posameznika...tisti, ki so se poškodovali pri športu, v principu živijo zdravo, kajne?
Mislim, da je največ socialnega inženiringa v zgodovini imelo za izgovor prav Kapital, tukaj si zgrešil.
Pri utemeljevanju si navadno natančen in razgledan...če misliš, da sem si zapomnil, akj je Mčladina pisala perd več kot mesecem, se moti....daj naštej mi vsaj dve SD potezi Jankoviča kot župana. In ne mešaj populizma z levičarstvom. Marsikateri populist je naredil tudi kaj za delavce, če mu je ravno kazalo tako, potem pa jim vse vzame, če se veter obrne...ali pa ne cenijo dovolj njegove dobrote..kolikoso bili že plačani namesec delavci, ki so gradili Stožice..kadar so dobili plačo?
Jankovičevo levičarstvo se kaže samo v odnocu do partizanov, poznam pa neka normalnih desničarjev, predvsem s Primorske, ki imajo do patizanstva vsaj enako pozitiven odnos...
Pa še nekaj, tvegan življenjski stil poanavadi oceni zavarovalnica z višjo premijo (npr. pretirana telesna teža), vendar se jim take ljudi še vedno splača zavarovati, ker je tveganje vseeno majhno..pijancev in narkomanov pa ne bi nihče zavaroval, kajne? S
Saj so tudi tisti tipi, ki so v začetku devetdesetih prodali hiše, da so "vložili" v Catch the Cash, zahtevali, da jim država poravna škodo...zakaj njim ne bi krili tega? So slabši odpijancev in narkomanov? Samo svojim otrokom so hoteli zagotoviti varno prihodnost....
No ja, Jurc, morda bi prispeval k plačilu zdravljenja poijancev, saj so veliko prispevali k prilivu davka na dodano vrednost v državno blagajno (nekateri so začeli še s prometnim davkom haha), narkomani pa se oskrbujejo na ilegalnem trgu, torej škodijo sebi in državi oz. družbi....
Ne moti osebna odgovornost, pač pa »reduciranje« (krivdne) odgovornosti zgolj na posameznika. Problemi z drogo so socialno pogojeni problemi, ki se jih ne da sploščiti le na neodgovorni hedonizem, pač pa je treba (od primera do primera) prepoznati še druge »dimenzije« problematike, največkrat povezane s socialnim položajem odvisnikov (preden so le-ti sploh postali odvisniki). V RS je odvisnost od (legalnih in nelegalnih) drog prepoznana kot bolezen, uživanje (legalnih in nelegalnih) drog samo po sebi pa ni kriminalizirano. Glede na egalitarno bistvo socialne države so bolniki-odvisniki obravnavani enakovredno, enakopravno kot vsi drugi bolniki. (Očitno pa bo vse spremenil Virant, ta bo ukinil rehabilitacijske programe in odvisnike od nelegalnih drog verjetno vrgel na cesto; naj crknejo, saj so si sami krivi za svojo bolezen, a ne? Verjetno pa bo tudi pobudnik sprememb dotične zakonodaje in uživanje drog kriminaliziral… Zato hoče pravosodno ministrstvo?)
Takšno radikalno sklicevanje na odgovornost posameznika je simptomatično za desničarski liberalizem (kamor sam tudi umeščam Viranta in njegove »fante«). V ZDA se ta radikalni individualizem nemara najbolj manifestira v odnosu do revščine. Desničarji v ZDA revščino (50 milijonov državljanov, državljank ZDA živi od socialnih bonov, približno toliko jih zaradi revščine tudi ni zdravstveno zavarovano) pogosto tolmačijo kot individualno krivdo (lenih, nesposobnih ipd.) ljudi in ne kot predvsem socialno-ekonomski problem (nekateri desničarski liberalci ob tem celo povsem odkrito zagovarjajo socialni darvinizem).
Mladinin članek o Jankoviću, na katerega se sklicujem (ni edini), je dosegljiv na spletu. Naj tokrat navedem le tisti del besedila, ki povzema nekatere županove podvige: »Središče glavnega mesta je danes praktično neprepoznavno in neprimerljivo s stanjem, ki ga je Zoran Janković prevzel v uporabo pred petimi leti. »Janković« ni zgradil le stadiona in dvorane v Stožicah, preuredil je več trgov, parkov in nabrežij, zgradil nove mostove in brvi, uvedel nov način zbiranja odpadkov, oživil je grad, obnovil otroška igrišča, prenovil in povečal je več vrtcev in šol, vzpostavil sistem izposoje koles in prenovil mestni javni prevoz - skupaj je uresničil kar 602 projekta v prvih štirih letih vodenja Ljubljane. Celo alternativna središča v Ljubljani, od Kina Šiška, Roga do Metelkove, niso nikoli cvetela tako kot pod županom Jankovićem.« Itd. Mimogrede: stadiona oz. kompleksa v Stožicah ni gradil župan, tudi MOL ne, pač pa zasebnik. Rečeno drugače: Janković ni delodajalec delavcem, ki so gradili in še gradijo v Stožicah. Tudi zakonodajo, ki očitno slabo sankcionira šikaniranje zaposlenih s strani delodajalcev in ne-izplačevanje mezd ter ne-vplačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje zaposlenih, ni pisal Zoki oz. »njegova« večina v DZ. Tudi krčenja ali ukinjanja delavnopravnih pravic Zoki v predvolilni kampanji ne obljublja, je pa to obljuba oz. kar zahteva (v imenu večje konkurenčnosti) Virantovih ekonomskih neoliberalcev, pa tudi Pahorja. Naj spomnim, da je še ne dolgo nazaj janševistična tožilka Brezigar celo zagovarjala tezo, da neplačevanje socialnovarstvenih prispevkov s strani delodajalcev ni kaznivo dejanje. Jasno, SDS se ni distancirala od te trditve, tudi Virant ne.
Glede socialnega inženiringa… Stalinizem, denimo, ne more biti opravičilo za neoliberalistični socialni inženiring, čigar zablode čutimo prav v tej krizi. Morda v RS še najmanj, v ne katerih drugih državah pa zelo močno. Še najbolj boleče v tistih, v katerih so se najbolj (dosledno) udinjali veri ekonomskega neoliberalizma.
Jurc, tokrat sem pa razočaran...očitno vsak od nas prej ali slej pride do meje, ko noče ali ne zmore več razumeti....
Kaj ima spremenjen odvoz smeti s socialno demokracijo? Kar si naštel, delajo vsi učinkoviti župani, po vsem svetu, predvsem pa tisti, ki so populisti.
Da bi bilo spremenjeno zbiranje smeti socailno demokratsko ocenjeno, bi moral zaradi tega vsaj tako spemeniti cene,da bi bile v določenih primerih nižje, in to tako, da bi tak nižji strošek nekoliko olajšal preživetje socilano šibkejšim. Kolikor vem, je sistem tak, da se to ne bo zgodilo.
Najbolj si se spotanil na Stožicah, ker ne verjamem, da si tako neumen, da sam verjameš pravljici o zasebniku??? Zakaj pa je ta zasebnik takoj nehal z vsemi aktivnostmi, ko je bil zgrajen stadion? Nima ekonomskega interesa, če je šlo ua javno-zasebno parnerstvo????
Očitati Virantu neoliberalizem glede pravic zaposlenim, pa pomeni, da ne poznaš, ali nočeš poznati, kaj je delal kot minister za javno upravo. Bolj se je pogajal in bolj je upošteval sinddikate kot katerikoli minster Pahorjeve vlade. Po mojem mnenju še preveč.
Ne mešaj osebne odgovornosti s položajem revežev. Tega nisem napisal, in to je bolj tvoja propagandna vojna, da ne bi Virant slučajno odnesel kakega sredinskega glasu, ki bi morda potem začel razmišljati o Jankoviču. Izeecno sem napisal, da sem za uvajanje osebne odgovrnosti za osebne napake, ne pa za situacije, ko ne gre za to. In tudi napisal, da delojemalcem še nikoli ni bilo odvzetega toliko njihovega presežnega dela kot v zadnem desetletju.
In sem tudi absolutno za osebno odgovornost gospodarstvenikov, ki naj za nezakonito poslovanje in škodo, ki nastane na podlagi tega, odgovarjajo s svojim premoženjem in premoženjem družine. Ne pa tako, kot je sedaj ta poskus SLS, da se vse vrže v isti koš, če so delali v podjetju, ki je šlo v stečaj.
Kot je rekla Zdenka Cerar, ni vsaka svonjarija že kaznivo dejanje. Neplačevanje socilanih prispekov bi to morlao biti, včasih je bilo tako, da je bilo podjetje blokirano, dokler ni plačalo vseh prispevkov. Tako bi moralo biti tudi sedaj, in oprostitev ne bi smela biti možna. Breziraca je res lahko govorila (pa delala tudi) neumnosti, ampak oproščanje plačila socialnih prispevkov (Rogaška itd) so odobravali uradniki v časi t.i. levih vlad.
Pa še nekaj, Rog, Metelkova in Kino Šiška so odraz liberalnega odnosa do klture in ne socialno demokratskega.
Bo držalo, vsako pride do meje, ko noče več razumeti. Eh, kaj razumeti, še brati ne zna več. Očitno pa postane nemogoče celo tako enostavno opravilo, kot je uporaba spleta. Kateri »socialnodemokratski« in tisti nekoliko »manj socialnodemokratski« projekti so bili izvedeni za časa županovanja Jankovića, se da enostavno razbrati, če ne drugje, na portalu MOL. Kakopak, če je volja in je oseba vsaj spletno pismena. No, po obisku portala MOL pa se vsekakor lahko strinjam s sklepom v Mladini, da je Zoki v Ljubljani »po levi« prehitel tako svoje županske predhodnike kot tudi zdaj že razpadlo koalicijo »levega trojčka«.
Javno-zasebno partnerstvo ne pomeni, da je bila MOL izvajalec del na projektu v Stožicah, pač pa da je bila en od »investitorjev«. Enostaven primer: če se občan X odloči za nakup/izgradnjo hiše na ključ, lahko poišče izvajalca ter z njim podpiše pogodbo, v kateri so določene obveznosti (npr. glede rokov izvedbe, cene, kvalitete vgrajenih materialov in opravljenih storitev itd.). Občan X (tj. naročnik, investitor) ni odgovoren za izvedbo projekta, za to je odgovoren – izvajalec; ta je zakonsko odgovoren tudi za obveznosti do ljudi, ki jih zaposluje, ter do morebitnih podizvajalcev, s katerimi ima sklenjene separatne pogodbe.
Virantova reforma javnega sektorja ni bila le izjemno draga (več sto milijonov € je požrla sredi krize in tako posredno prispevala k večji zadolženosti centralne države, ki jo zdaj prav ta Virant tako farizejsko problematizira), pač pa tudi izredno neumna, saj je, kot piše Jože Mencinger, poskušala uvesti povsem neživljenjska »plačna razmerja« med poklice, ki so tako rekoč neprimerljivi. Pravo birokratsko skrpucalo…
Neplačevanje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje nekaterim delavcem Steklarske nove v Rogaški Slatini se je začelo leta 2004 (koncem tega leta je prišla na oblast tudi Janševa vlada in z njo Virant). Problem z neplačanimi prispevki je rešila šele Pahorjeva vlada leta 2009, in sicer tako, da je sredstva v blagajno Zpiz moral plačati državni sklad KAD. V 4 letih oblasti Janša in njegovi ministri niso rešili problema, potuho – češ da neplačevanje socialnovarstvenih prispevkov ni kaznivo dejanje – pa jim je dajala politično »kompatibilna« tožilka Brezigar. Virant ni protestiral zoper takšno prakso Janševe vlade in tudi ne zoper interpretacijo zakona, kot ga je branila tožilka.
Avtonomna cona Metelkova, Tovarna Rog in CUK Kino Šiška so prostori multikulturnosti, so prostori sub-kulturnosti in celo kontra-kulturnosti. V teh »osvobojenih conah« se da videti umetniško produkcijo predvsem s področja t. i. nekomercialne (beri: netržne), alternativne, underground, ne- mainstreamovske scene. Torej s scene, katere ustvarjalci povečini zavračajo ekonomski liberalizem, branijo egalitarizem, so družbeno-kritični in opozarjajo na odrinjenost marginalnih skupin (denimo odvisnikov od (nelegalnih) drog)…
I give up.....preberi si kaj o javno-zasebnem partnerstvu....
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.