zeljko.nikezic@yahoo.com

09.12.08 08:08

(objavi kot novico)

Razmišljanja o argumentih za in proti ob Ruplovem imenovanju

(tehta: Željko Nikezić, predsednik OO SD Brežice)

 

PROTI:

 

v     nenačelnost predsednika Pahorja pri oblikovanju vlade

v     sodelovanje z bivšim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, čeprav je izrecno izjavil, da z nasprotno politično opcijo ne bo sodeloval

v     politikantstvo, ki se kaže v odnosih do predsednika države

v     neprimeren odnos stranke do poslanskega kandidata, ki je izreden strokovnjak na področju varovanja okolja, predsednik Okoljskega foruma in sosnovalec alternativnega vladnega programa

 

 Izstop se mi je zdela moralna obveza, saj sem v predvolilnem času izjavil, da verjamem obljubam stranke in da bom prvi izstopil, kolikor se le te ne bodo izpolnjevale.

 

 

V letu 2006 sem na povabilo takratnega predsednika OOSD Brežice pristopil k Socialnim demokratom. Strankin program mi je bil blizu, članstvo po volji, zato sem se rade volje pridružil tej stranki. Junija 2008 sem prevzel vodenje Območne organizacije, potem ko je prejšnji predsednik Mitja Jankovič zaradi službenih obveznosti odstopil s tega položaja. V zadnjem letu smo vsi skupaj stavili na zmago na parlamentarnih volitvah. V ta namen smo oblikovali vrsto sloganov in izrekli mnogo obljub. Jaz sem tem izjavam verjel in za njimi v obdobju pred volitvami stal s svojim imenom in dejanji v dobri veri, da jih bom skupaj s strankinimi liderji tudi udejanil.

 

Že v času oblikovanja nove vlade po zmagi na volitvah mi način dogovarjanj in mešetarjenj ni bil pogodu, vendar sem se pustil prepričat, da vodstvo že ve, kaj dela. Ko pa sem videl, da je Pahor za svetovalca postavil Rupla, je bilo zaupanja konec. Rupel ni oseba, za katero bom jaz zastavljal svoje prepričanje. Je član bivše politične opcije, za katero je Pahor kategorično izjavil, da ne pride v poštev za sodelovanje. To politično opcijo ne sestavlja ime stranke, temveč njeni pristaši, iz česar sledi, da je Pahor požrl svojo besedo. Že takoj na začetku mandata. Kaj še sledi? Ker moj predsednik upošteva člana druge stranke in ne upošteva mnenja predsednika organizacijske enote SD, katere voditelj je, mi ne preostane drugega kot pasivni način boja proti takšnim potezam in to je izstop iz stranke.

 

Politikantstvo in merjenje mišic med predsednikom države in predsednikom vlade, v kar ju je namamil zviti bivši zunanji minister, nikakor ni po mojih merilih. Načela, ki sem jih v imenu stranke zagovarjal, so izigrana. Pred volitvami sem večkrat izjavil, da verjamem v pošteno politiko in da bom prvi izstopil iz stranke, če bom opazil, da se obljub ne izpolnjuje.

 

Verjamem, da je politika umetnost usklajevanja kompromisov, vendar en človek ni tisti razlog, zaradi katerega bi se bilo, po mojem globokem prepričanju, vredno odreči prepričanju in dobremu imenu. Tudi v stranko Socialnih demokratov nisem vstopil zato, da bi na politični osnovi gradil kariero, temveč sem se stranki pridružil iz prepričanja, da je možno državo voditi bolje in predvsem pošteno. Žal zadnje poteze predsednika Pahorja kažejo drugače, zato sem se odločil, da iz stranke izstopim.

 

Nadaljnje sodelovanje je mogoče takrat, ko bo prekinjeno sodelovanje z Ruplom.

 

Zahvaljujem se vsem kolegom iz najožjega vodstva OO SD za prijetno in požrtvovalno sodelovanje, ki je v veliki meri prispevalo k izrednemu volilnemu rezultatu, Hrvoju Oršaniču za pripravljenost žrtvovati svoj čas, energijo in dobro ime v korist stranke, ki tega ne zna ceniti v primernem obsegu in obliki (kar je tudi eden izmed kamenčkov v mozaiku nedoslednosti, ki so pripeljale do moje odločitve). Posebej pa zahvala vsem članom Socialnih demokratov za podporo in zaupanje ter simpatizerjem za njihov prispevek k prepoznavnosti stranke.

 

Veliko uspehov tudi v bodoče.

 

VENDAR ZA

 

Po posvetu z nekaterimi vidnejšimi ljudmi v stranki, po pogovorih,  klicih in mejlih velikega števila članov in simpatizerjev, sem ob tehtnem razmisleku prišel do nekaterih zaključkov, ki govorijo v prid nadaljevanja uresničevanja zastavljenih ciljev v stranki. Bistvo teh sporočil je bilo, da bi bil izstop v bistvu predaja, s čimer se moram strinjat.

 

Stranko profilira lider. Lider SD v tem trenutku je Borut Pahor. Z njim volitve dobivamo ali izgubljamo. Tokrat smo jih dobili. Pa vendar velja opozoriti, da so dobršen del volilnega rezultata prispevali aktivisti in kandidati na terenu. Ter da je najmanj tisti 1,5 % viška pred SDS prinesel nastop lj župana in bivšega predsednika. Tako, da je vmesno opozoriti, naj se nikar ne zgodi pretirana samovšečnost, samopašnost in samozadostnost predsednika. Duša stranke so še vedno njeni člani. Predsedniki se menjajo, stranka pa obstane le, če ima članstvo. Zato je pametno vodstvo, ki hoče samo obstati in ohraniti stranko v dobri kondiciji, primorano poslušati mnenje baze.

 

Ob razhajanjih, ki smo jim priča, bi res bilo najlažje zapustiti stranko. Vendar bi to pomenilo, da smo SD nedemokratična in avtokratska stranka, v kateri beseda posameznika ne šteje. Skušam se prepričat, da to ni res. In ob upoštevanju tega izhodišča ubrati enostavnejšo pot, se predati in zapustiti stranko, ne bi bil nikakršen izziv. Nenazadnje je tudi izpeljava volilne kampanje z ugodnim volilnim rezultatom v naši občini pokazala, da smo homogena ekipa z vsemi različnostmi, ki jih prinašamo s sabo in s tem bogatimo celoto. Tudi to sodelovanje me je vzpodbudilo k nadaljevanju začetega procesa, katerega cilj so občinske volitve.

 

Če je najhujše, kar lahko doleti stranko, imenovanje nekega svetovalca, uradnika, potem sem mnenja, da ni bojazni za prihodnost Slovenije. SD in Slovenija sta močnejša, kot se gospodu Ruplu zdi na prvi pogled, saj mu ju ni uspelo niti uničiti niti prodati v dolgoletnem delovanju v vseh mogočih vladah, nevladnih organizacijah, z najvidnejših položajev v največjih svetovnih organizacijah, ob najrazličnejših primernih in neprimernih trenutkih. Sam pa v nojevski zaslepljenosti še vedno precenjuje svojo vlogo, pomen in moč, kar še dodatno zmanjšuje bojazen o njegovem vplivu.

 

Odziv članstva na ravnanje predsednika SD in prvega ministra je dokaz, da nismo pripravljeni sprejemati vsakršnih dejanj, pa najsi bodo s strani samega Boruta Pahorja, ki ga podpiramo tudi v bodoče. Mogoče ima le smolo (ali srečo), da je na čelu resnično demokratične stranke, ki ji je najbrž težje vladati, vendar si lahko v vsakem trenutku obeta brezmejno podporo z nasveti in videnji prihodnosti in razvoja, iz katerih je lažje sprejeti ustrezne zaključke. Kot je rekel Krpan – vsi ljudje vse vedo.

 

Ob vsem tem pa trdim, da je potrebno podati tudi skrajno kritično mnenje o predsednikovem in strankinem odnosu do tistih, ki so kandidirali za poslance na listi SD. V Brežicah je bil to mag. Hrvoje Teo Oršanič, dolgoletni okoljevarstveni aktivist in predsednik Okoljskega foruma, oblikovanega prav v predvolilnem času. Ako mislijo to obliko povezovanja politike in nevladnih struktur zdaj po volitvah kot nepotrebno pozabiti, je to še en vidik, ki ne govori v prid vladnemu predsedniku in njegovemu vodstvenemu krogu. In na kar je treba z vso silino opozoriti. Nenačelnost je značilna za politike, vendar pa tako odkrite in hitre pozabe s strani zmagovalne stranke, ki je poudarjala poštenje in strokovnost, verjetno ni pričakoval nihče. 

 

Na kratko

 

 

 

Željko Nikezić

predsednik OO SD

Brežice