Vrnitev v prihodnost?

Marinaleda - mesto, ki ne pozna stanovanjske problematike in brezposelnosti
Utopičmo mesto Marinaleda (foto: marinaleda.net)
Čeprav se o Španiji v zadnjih dneh govori predvsem v negativni luči (kot o izvoru smrtonosne bakterije E. coli zaradi katere je umrlo že na desetine ljudi), pa jo velja omeniti tudi kot morebitno alternativo neučinkoviti in propadajoči kapitalistični ureditvi sveta.



V njenih nedrjih, natančneje v pokrajini Andaluzija se namreč nahaja Marinaleda, majhen kraj z okoli 3000 prebivalci, ki so se odločili za uresničitev Marxove utopije. Uvedli so družbeno lastnino, končali brezposelnost (prebivalci so večinoma zaposleni v zadrugah, delajo na polju ali v tovarni - enakost je potrjena tudi pri plačah), vsakdo je upravičen do skoraj brezplačne stanovanjske enote velikosti devetdeset kvadratnih metrov s teraso in velikim vrtom, politično odločanje pa je neposredno.



Politična ureditev

Po poročanju Mladine 25 kvadratnim kilometrom ozemlja, okoli 100 kilometrov vzhodno od Seville, že več kot 30 let načeluje župan Juan Manuel Sánchez Gordillo. Primer Marinalede je že zaradi svoje zgodovine posebnost Španije. Prelomnica so bile prve demokratične volitve po padcu Francovega režima, na katerih je v kraju prepričljivo zmagal Kolektiv delavske enotnosti (Colectivo de Unidad de los Trabajadores). Demokracijo so vzeli zares in na samem začetku politično odločanje prenesli na prebivalce, ki se o vsem dogovarjajo na rednih skupščinah v vsaki soseski in na generalni skupščini, kjer se zberejo vsi prebivalci kraja. Sklicujejo se po potrebi. Na ravni sosesk večinoma dvakrat ali trikrat na mesec, na občinski malo bolj poredko. Na teh zborih se odloča o višini davkov, o razporejanju sredstev iz proračuna in podobno, vse sprejete odločitve pa je občinsko vodstvo dolžno formalizirati. Na zahtevo po zamenjavi kateregakoli od članov občinskega vodstva, tudi župana, ni treba čakati do naslednjih volitev, pač pa se lahko o tem odloča na vsaki generalni skupščini. Zanimivo je tudi, da nihče na občini, niti župan, za svoje delo ne prejema plačila, temveč vsi živijo od svojega dela zunaj vodenja občine. Marinaleda nima mestne policije, kar občini letno prihrani 240.000 evrov. Vrtec denimo stane dvanajst evrov na mesec. Zidove krasijo politične freske in revolucionarni slogani, ulice pa nosijo imena latinskoameriških levičarjev. V mestnem grbu imajo zapisano »Marinaleda - utopija na poti k miru«. Vsakih nekaj tednov razglasijo za rdečo nedeljo. Takrat se prostovoljci odpravijo očistit ulice ali opravijo kakšno drugo potrebno delo.



Rešitev brezposelnosti

Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila brezposelnost v Marinaledi več kot sedemdeset odstotna, zato je bil največji izziv za novo oblast končati perečo revščino, ki je bila sicer tradicionalno značilna za jug Španije. Ugotovili so, da bi to lahko spremenili samo s pridobitvijo obdelovalne zemlje. Ker v Andaluziji dva odstotka posestnikov poseduje petdeset odstotkov zemlje, so se odločili za zasedbo dela posesti v lasti veleposestnika vojvode del Infantada. Po več kot desetletnem boju, ki je vključeval tako zasedbe kot ulične proteste in gladovne stavke ter posledično tudi številne aretacije, jim je andaluzijska avtonomna oblast dodelila 1.200 od veleposestnikovih sedemnajst tisoč hektarjev zemlje, ki jih je novo vodstvo Marinalede takoj podružbilo.



Še na začetku devetdesetih let se je na zemlji delalo le dva meseca na leto in sicer pri obiranju oliv, sedaj pa imajo praktično polno zaposlenost. Mesto upravlja s kmetijsko kooperativo, v katero so združeni vsi njeni člani. Poleg oliv so začeli pridelovati še vino, na njivah, okoli 7 kilometrov oddaljenih od mesta, pa pridelujejo artičoke, paprike, feferone, brokoli, stročji fižol, bob in žito. Vse predelujejo v tovarni, ki je prav tako v družbeni lasti. Samoupravljanje so uveljavili v vseh pogledih, saj se delavci sami odločijo kaj bodo pridelovali, pa tudi kolikšna bo plača, ki je enaka tako za delavce na polju kot tiste v tovarni. Izjeme niso niti zaposleni v pisarnah in vodstvu. Plača je po pisanju Mladine določena na 47 evrov neto na delovni dan, ki traja v tovarni osem ur, na polju pa šest ur in pol, kar je sedem evrov več kot je določeno v dogovoru o plačah zaposlenih v kmetijstvu za Andaluzijo, sprejetem v Sevilli, glavnemu mestu pokrajine.



Skorajda brezplačna streha nad glavo

Kdorkoli, ki živi najmanj dve leti v Marinaledi in ima še nerešen stanovanjski problem, je upravičen do skoraj brezplačne stanovanjske enote, ki meri devetdeset kvadratnih metrov. Vse hiše imajo tri spalnice, kopalnico, teraso in 100 kvadratnih metrov velik vrt, kar jim omogoča nadaljnjo širitev. Lokalna oblast je za gradnjo hiš razlastila na tisoče kvadratnih metrov zemljišč, ki so zdaj v družbeni lasti, nato pa nacionalne in regionalne oblasti pozvala, da prispevajo sredstva za gradnjo. Morebitni graditelj zemljišče dobi brezplačno, v skladu s sporazumom z regionalno vlado in t.i. načrtom za poselitev kmetijskih območij, pa dobi ves gradbeni material, ki ga po izgradnji v mesečnih obrokih odplačuje občini. Pri gradnji mu brezplačno pomagajo profesionalni zidarji. Brezplačen je tudi načrt arhitekta, pri njem pa sodeluje tudi graditelj. Graditelji se nato dogovorijo o mesečnem plačilu gradbenega materiala in na ta način pridobijo lastništvo. Po koncu odplačevanja, ki traja lahko tudi sedemdeset ali več let, je hiša dokončno v lasti uporabnika. Ure, ki jih vložijo v gradnjo, se odštejejo od celotnih gradbenih stroškov. V povprečju je potrebno za hišo vsak mesec odšteti 15 evrov. Pri gradnji lahko bodočemu lastniku pomagajo njegovi družinski člani ali prijatelji, lahko pa tudi najame delavce, da jo zgradijo namesto njega, če sam tega recimo ni zmožen. V povprečju za gradnjo potrebujejo okoli 450 dni. Na ta način je bilo zgrajenih že več kot 350 individualnih družinskih hiš. Da bi posameznikom preprečili špekulacije oz. bogatenje na ta račun, prodaja takšnih hiš ni dovoljena, lahko pa se dedujejo.



Marinaleda je zaradi zgoraj zapisanega pravi unikum znotraj španske države, pa tudi širše. O takšnem konceptu bi morda veljalo razmisliti tudi pri nas. Mislite, da bi nam tokrat uspelo?


    

pohar, 28.05.12 ob 21:08

Neki profesor na dunajski univerzi(nisem si zapomnil imena) je izjavil: "Z današnjo tehnologijo lahko 100 milijonov ljudi pridela hrano za vse človeštvo. Drugih 100 milijonov pa lahko proizvede vse potrebne izdelke za človeštvo na zemlji."

Tudi če ti podatki niso ravno točni, je jasno : gospodarski sistem kapitalizma, kjer je človeško delo samo strošek in to strošek, ki naj bi ga najbolj radikalno zmanjševali(primer današnje varčevalne histerije), je mrtev. Saj trend, da vedno manj ljudi za veno manj denarja(nižje stroške) proizvede vse več blaga, vodi v gospodarski zlom svetovne ekonomije(hiperprodukcijo po Marxu) . Pa če se tu ne ukvarjamo s proizvodnjo nepotrebnega in človeku škodljivega blaga.

Ne vidim druge rešitve, kot da ponovno postavimo na prvo mesto kvaliteto človeškega bivanja in dolgoročno perspektivo preživetja človeške vrste na prvo mesto. Moramo se otresti temeljne dogme kapitalizma, da vsa presežna vrednost pripada kapitalu(njegovemu lastniku). Kapital, ki je v nerazviti družbi pomanjkanja materialnih dobrin opravil vlogo v tehnološkem razvoju , je očitno odslužil svojo nalogo in postaja cokla nadalnjega razvoja človeške družbe. A s tem padejo privilegij sedanje družbene elite in to je ključen problem prihodnjih sistemskih sprememb v gospodarstvu in družbi..
    

FRANC HALAS, 28.05.12 ob 23:21

Vse nam bodo pobrali. Tudi dostojanstvo. Mi pa nič. Danes so premlevali, kako nas omejiti pri pomembnem elementu neposredne demokracije - referendumu. In blebetali o razlogih za to. Talepi si je drznil izustiti nekaj o odgovornosti, ki da jo umanjka, če referendum slučajno uspe. Pa ta človek resnično misli, da bo vedno na oblasti.
Pred časom so nekateri jadikovali nad preštevilnimi referendumi, ki da so jih siti. Mislim, da se nam bo še kolcalo. Pa bo pozno. S svojimi pravicami, s svojim življenjem delamo kot svinje z mehom. Premalo ga cenimo.    

licko, 28.05.12 ob 23:34

ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.