20 let gradbeništva
21.12.10 09:54
(objavi kot novico)
Na enem spletnem forumu poteka zanimiva debata v zvezi s Peterletom, Bajukom in Janšo. Seveda v zvezi z zadnje čase popularno pestjo...
Nekdo je omenil, da se je ves grabež nekdanjega skupnega premoženja začel z Drnovškom. Pa ni res...
Kot je znano, je temelje postavila Peterletova vlada. Kakšni so ti temelji, je tudi znano. Dobro mišljen in slabo napisan način privatizacije je naredil pravi biznis s certifikati. Takrat so nastali razni Valanti in podobni.
Ok, temelji so postavljeni, vodenje države "prevzame" Drnovšek. Ker so temelji všečni, jih ne spreminjajo, ampak začnejo na njih graditi prihodnost.
Vsak, ki je kdaj gradil, ve, da so temelji najpomembnejši del stavbe in da je nekje zgornja meja bremenitve. In kaj se je zgodilo?
V času Janševe vlade je so bili temelji že maksimalno obremenjeni. Takratna vlada pa je namesto, da bi to opazila, začela v luči izredno ugodne gospodarske klime po vsem svetu, na iste temelje graditi še več nadstropij, še več prizidkov...
Če finančne krize ne bi bilo, bi temelji počasi propadali, kriza pa je trohnenje pospešila.
Rušenje vidijo vsi v državi, državljani še najbolj. Opozicija kaže na vse pomanjkljivosti te zgradbe, tako tiste, ki jih je sama povzročila kot tiste iz daljše preteklosti. Istočasno pa tudi sama malo po malo pomaga pri rušenju, tako kot nagajiv otrok s kladivom in "štemajzlom"...
Iz gradbeništva...
Če razpoko samo zakitaš, je kratkoročno urejeno, kaj kmalu pa se bo razpoka spet pojavila. Potrebna je temeljita adaptacija in obnova, pa razpok ne bo več. Prav tako pri temeljih... Potrebno jih je utrdit, obnovit, pa bo stavba stabilna...
Kaj pa dela vladajoča koalicija? Popravlja temelje, razpoke... Ponekod tako kot treba, ponekod pa samo površinsko zakita. Na tistem delu stavbe, ki se ga temeljito loti, pa se pojavljajo nagajivci, ki delo "gradbincev" uničujejo...
Nihče od "gradbincev" pa jih ne udari po prstih, čeprav bi jih mogel, ampak delajo svoje delo naprej, kot da ni nič.
Stavba pa se še naprej počasi ruši...
Ljudje pa so takšni kot so.... Vidijo to, kako se stavba ruši, vidijo to, kako nekdo kaže na razpoke in slabe temelje, ne vidijo pa tistega, ki adaptira, prav tako pa ne vidijo tistega, ki stoji tam s kladivom in "štemajzlom"...
Ljudem bo počasi potrebno pokazat, kje so šibki temelji, kje se stavba ruši, kaj je vzrok temu in kdo je tisti, ki rušenje pospešuje ter adaptirane dele uničuje...
Šele potem bo lahko vladajoča koalicija lažje delala za dobrobit vseh....
Dobra prispodoba Boštjan.
Se strinjam, z vašim komentarjem, vendar naj tudi kdo za takšne stvari odgovarja, ker pristojne državne institucije ne odgovarjajo za svoje površno in pristransko delo ter ščitijo tako sebe, goljufe, lopove, lažnivce in vse v državnih javnih institucijah.
Oškodovanci pa tako nikakor ne moremo priti do svojega denarja, delodajalci si pa tako protipravno prilaščajo premoženjsko korist in delajo preko drugih družb naprej, namesto da bi najprej dolgove poplačali, potem pa delali pod strogim nadzorom naprej, v nasprotnem bi bili sankcionirani in preganjani tako kazensko kot odškodninsko.
Zelo dobro, povsem drži, gospodje pa se naj ne bunijo zaradi Rdeče pesti, brez nje danes ne bi bilo Slovencev in ne Slovenije.
Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija
Borut Brezovar: Namesto v službi na predavanjih za zasebna podjetja?
Slovenija - petek, 17.12.2010 13:31
Tekst: (dnevnik.si)
Ljubljana - Glavni delovni inšpektor Borut Brezovar naj bi dopoldne namesto, da bi bil v službi, honorarno predaval za zasebna podjetja. Kot piše Žurnal24, je pretekli teden med 8.48 in 10.40 uro predaval za družbo Verlag Dashöfer v ljubljanskem Koloseju, včeraj pa ga je novinarka Žurnala24 zalotila v Cinkarni Celje, kjer je njegovo predavanje potekalo med 12. in 14. uro.
V celjskem kemično-predelovalnem podjetju niso želeli razkriti, ali so z Brezovarjem sklenili pogodbo in kolikšen je bil njegov honorar, v Leku pa so za brezplačnik potrdili, da je konec marca predaval tudi v njihovem podjetju. Dobro obveščeni vir je za Žurnalu24 razkril, da je Brezovar za svoji dve predavanji prejel 700 evrov.
Koliko honorarja, ki ga je prejel poleg osebnega dohodka, je Borut Brezovar prijavil, na davkariji zaradi davčne tajnosti niso mogli razkriti. So pa v uredništvu izračunali, da lahko honorarno delo Brezovarju poleg rednega dohodka, ki ga prejema na inšpektoratu, v sezoni navrže še približno 2.800 evrov na mesec.
Delovni inšpektor je namreč sam povedal, da v "aktualnih tednih" za zasebna podjetja opravi predavanje ali dve na teden. Brezovar sicer trdi, da je za predavanja koristil višek ur, dopusta pa ni vzel, čeprav po njegovih besedah vzame tudi tega, če je potrebno. Žurnal24 tudi razkriva, da glavnega delovnega inšpektorja omenjeni četrtek zaradi obeh predavanj v pisarni ni bilo najmanj šest ur. To pa pomeni, da bi moral, ker je ure koristil v času obvezne prisotnosti na delu, po uredbi vlade dobiti soglasje ministra Svetlika. To pa se ni zgodilo, saj je po podatkih ministrstva za delo decembra presežek ur koristil le generalni direktor Peter Pogačar.
Potem pa ni čudno, da nič ne deluje in sprašujem se kaj potem delajo ostali inšpektorji, če že njihov nadrejeni počne
vse druge stvari, ne pa tisto kar bi morale kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
UR.L.RS.,št.43/2007 z dne 18.5.2007
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji
dne 26. aprila 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki
obsega:
– Zakon o inšpekcijskem nadzoru – ZIN (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN-A (Uradni list
RS, št. 26/07 z dne 23. 3. 2007).
Št. 103-01/01-2/9
Ljubljana, dne 26. aprila 2007
EPA 1333-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N
O INŠPEKCIJSKEM NADZORU uradno prečiščeno besedilo (ZIN-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in
dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.
2. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.
Inšpekcijski nadzor izvršujejo inšpektorice oziroma inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji)
kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
3. člen
(uporaba zakona)
Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ta zakon uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni.
Glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
Ta zakon, razen določb o organizaciji (od 8. do vključno 11. člena), se uporablja tudi za inšpekcijski nadzor, ki ga izvajajo organi lokalnih skupnosti, kolikor ni z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, ali z drugim zakonom določeno drugače.
Ta zakon se ne uporablja za upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, proračunsko inšpekcijo, obrambno inšpekcijo in druge oblike notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem državnih organov in organov lokalnih skupnosti.
Za upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, obrambno inšpekcijo in druge oblike notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem državnih organov in organov lokalnih
skupnosti se uporabljajo samo naslednje določbe tega zakona: 1. do 7. člen, 11. do 18. člen, prvi odstavek 19. člena ter prvi in tretji odstavek 20. člena tega zakona.
II. NAČELA
4. člen
(načelo samostojnosti)
Inšpektorji so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni.
5. člen
(načelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov)
Inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter
interesov pravnih in fizičnih oseb.
17. člen
(posebne odgovornosti inšpektorjev)
Inšpektor je posebej odgovoren:
– če pri opravljanju nalog nadzora opusti izvršitev nalog oziroma ne sprejme ustreznih ukrepov, ki jih je skladno z zakonom dolžan izvršiti oziroma sprejeti;
– če ne poda prijave oziroma ne obvesti pristojnih organov o kršitvah zakonov ali drugih predpisov, ki jih je ugotovil pri izvrševanju nalog inšpekcijskega nadzora;
– če opravlja dejavnost oziroma dela iz 15. člena tega zakona.
Kršitev posebnih odgovornosti šteje za hudo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
V. POOBLASTILA INŠPEKTORJA
18. člen
(opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora)
Inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku.
Inšpektor je pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora dolžan upoštevati navodila in usmeritve predstojnika oziroma nadrejenega.
Pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora se izkazuje s službeno izkaznico in značko.
Izkaznico in značko izda minister, pristojen za področje, na katerem deluje inšpekcija.
Splošno obliko izkaznice in značke ter postopek za njuno izdajo predpiše minister, pristojen za upravo, če poseben zakon ne določa drugače.
Službeno izkaznico in značko občinskega inšpektorja izda župan občine, v kateri deluje občinska inšpekcija. V primerih, ko občinska inšpekcija deluje v okviru medobčinskega inšpektorata in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo za več občin, izda izkaznico in značko občinskega inšpektorja
župan občine, v kateri ima sedež medobčinski inšpektorat.
VII. UKREPI INŠPEKTORJEV
32. člen
(ukrepi inšpektorjev)
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
– izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških,
– naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.
Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, pristojnemu sodišču predlaga njen odvzem.
V primeru, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi
dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga posreduje pristojni inšpekciji.
36. člen
(ukrepi za varovanje pravic drugih oseb)
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je zavezanec storil kršitev zakona ali drugih predpisov, ki posega v pravice ali pravne koristi drugih pravnih oziroma fizičnih oseb, je dolžan te osebe na njihovo zahtevo seznaniti s svojimi ugotovitvami, izrečenimi ukrepi in
drugimi podatki, potrebnimi za uveljavljanje pravic prizadetih oseb.
Če meni, da je zaradi varovanja pravic drugih oseb to potrebno, lahko inšpektor objavi oziroma s sklepom odredi objavo svoje odločbe ali njenega povzetka za določen čas na vidnem mestu v poslovnih prostorih zavezanca, na vhodu v te poslovne prostore, v javnih glasilih ali na drug primeren način. Stroške objave krije zavezanec.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v petnajstih dneh od vročitve sklepa.
Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.
VIII. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
37. člen
(odškodninska odgovornost države oziroma samoupravne lokalne skupnosti)
Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost odgovarja za premoženjsko škodo, ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost nasproti inšpektorju regresni zahtevek, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude
malomarnosti.
Zavezanec ali tretja oseba lahko zahtevata povračilo škode neposredno od inšpektorja le v primeru, ko je škoda nastala zaradi kaznivega dejanja inšpektorja.
To so le povzetki iz uradnega lista, sicer so pa še ostali členi, vendar jih je preveč, da bi jih lahko dal na to stran. Upam, da me razumete.
Poznam dober pregovor:
"Gliha vkup štriha."
Kot prvo trdim z vso odgovornostjo: Podlago za vse sranje v tej" dolini Šentflorjanski " je postavil DEMOS - prva Slovenska vlada. Če bi takrat upoštevali voljo ljudstva na "plebiscitu" potem bi imeli lastno državo a brez kapitalistične ureditve.Uvedba kapitalizma je bila zlonamerna in načrtovana poteza tistih, ki so zlorabili in zmanipulirali narod v lastne in za lastne interese pridobitve legitimne oblasti in možnosti izropanja Slovenije in maščevanje za poraz v II. vojni . To je kliki izdajalcev uspelo, g.Petrle je lepo nagrajen in uživa v Bruslju, drugi doma ali po veleposlaništvih. Narodu je po 20 letnem uvajanju Slo. demokracije ostala beda, brezposelnost, krediti in vladajoče elite povezane v kartele, ki vso energijo potrošijo za medsebojni boj za profit.
Dejanski grobarji Slovenije so takratni vodilni " osvoboditelji " v resnici organizirani in od zunaj podprti izdajalci lastnega naroda.
Glede omenjanega Brezovarja Boruta, je le ena od Uradnih pooblaščenih Oseb, ki je izkoristil položaj in pozabil na poštenje. Pred leti je bil še dokaj pošten, a je spoznal, da mu ostane dvoje, ali slovo od dobro plačanega delovnega mesta , ali pa sodelovanje pri farsi pravne države . Kaj je izbral je jasno. Pokličite ga fantje in dekleta morda ga najdete na GSM - 041-377-323 ali pa na domu v Grosuplju.
Pa lep pozdrav vsem bedakom , ki so kot jaz verjeli v Svobodno Slovenijo.
Se popolnoma strinjam z g. Murovcem.
Vse povedano, se povsem strinjam.
Ja demos je zacel, ampak potem so pa vajeti prevzeli drugi. In ce so temelji slabi, prekines gradnjo, in postavis na novo. Napisano se bere kot: asi niso krivi, uni drugi so krivi. Sux. To so pa dejanko zanic temelji za karkoli.
Del pomanjkljivosti tega ugleda je najprej splošna družbena situacija. Smo v neki krizi inštitucij, v krizi vrednot, v krizi zaupanja v pravno državo in del tega je nezaupanje v sodstvo. Sodstvo se je pokazalo kot neučinkovito, počasno in b...olj ko se je kriza zaostrovala, bolj bi radi imeli ljudje hitre sodbe, hitre reakcije sodstva ob vseh nepravilnostih, da ne rečem aferah, ki se dogajajo pred našimi očmi. V sodstvu pa gre to že sicer počasi. Treba je spoštovati pravice strank v postopku, včasih znajo spretni odvetniki stvari tudi zavlačevati, kar je njihova naloga, in nazadnje ostaja vtis, da sodišča ne dajo dosti od sebe. Sodišča niso v lahkem položaju in moram reči, da je tudi plačna politika prispevala k temu, da so mnogi dobri kadri s sodišč odšli med odvetnike. Sodniki so preobremenjeni, marsikdaj so tako sodniki kot tožilci težko kos odličnim odvetnikom.
Ustava je bila sprejeta dne 23.12.1991 leta in zato mora biti usklajenost pravnih aktov po 153. členu in po 8. členu Ustave sicer so vsi drugačni sprejeti zakoni in pravne razlage v neskladju z Ustavo. Pa ne glede kdo je na oblasti tako zda...j ali pa v preteklih letih to velja za vse enako.
Ni dovolj, da so zadeve in stvari zapisane in napisane samo na papirju, sicer so le mrtve črke na papirju, potrebno je to tudi izvajati v praksi, da zaživijo in potem tudi učinkovito delujejo. Sicer je vse brez pomena in nima nobenega smisla, da jih imamo.
Kodeks odvetniške poklicne etike Sveta odvetniških zbornic EU
V družbi, ki temelji na spoštovanju zakona, ima odvetnik/odvetnica posebno vlogo. Dolžnost odvetnika/odvetnice se ne začne in ne konča s skrbni m opravljanjem dela, ki mu/ji ga nalagajo zakoni. Odvetnik/odvetnica mora služiti interesom pravice kot tudi tistim, katerih pravice in svoboščine zastopa in brani in dolžnost odvetnika/odvetnice je svojega klienta ne le zagovarjati, ampak da je tudi njegov svetovalec/svetovalka. Spoštovanje profesionalne funkcije odvetnika/odvetnice je osnovni pogoj za vladavino prava in demokracije v družbi.
Vloga odvetnika/odvetnice je povezana z vrsto pravnih in moralnih obvez(ki so si občasno nasprotujoče) do:
- stranke,
- sodišča in drugih pristojnih organov, pred katerimi odvetnik/odvetnica brani ali zastopa primer svoje stranke,
-pravnega poklica na splošno in vsakega posameznega predstavnika tega poklica,
-javnosti, v interesu katere opravlja svoboden ter neodvisen poklic in pri tem spoštuje svoja poklicna pravila, ki so temeljna za zaščito človekovih pravic pred močjo države in drugih interesov družbe.
Oblikovanje območja pravice, svobode in varnosti sodi med prednostne naloge Evropske unije.
Lizbonska pogodba pomembno vpliva na sedanja pravila na področju pravosodja, svobode in varnosti na evropski ravni in omogoča splošnejše, legitimnejše, preglednejše in bolj demokratično ukrepanje EU na tem področju.
Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je o pomembnih zadevah s tega področja s soglasjem odločal Svet EU, Parlament in Evropsko sodišče pa sta imela zgolj omejeno vlogo.
Lizbonska pogodba prinaša večjo demokratičnost in preglednost, saj niz enotnih pravnih predpisov krepi vlogo Evropskega parlamenta kot zakonodajnega telesa (postopek soodločanja), Svetu EU pa omogoča glasovanje s kvalificirano večino.
Na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ni več ločenih političnih področij oziroma tako imenovanih stebrov, ki sta značilna za dosedanjo institucionalno strukturo EU, zaradi česar bo ukrepanje EU lažje.
Še naprej so možne zakonodajne pobude na podlagi pobud držav članic (najmanj četrtina držav članic) pri operativnem policijskem sodelovanju, pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah in upravnem sodelovanju. Evropska komisija ima v celoti vlogo „varuhinje pogodb“ in bo skupaj z Evropskim sodiščem skrbela za pravilno izvajanje odločb.
Nacionalni parlamenti imajo zdaj večjo vlogo pri preverjanju in dajanju mnenj glede vprašanj na področju pravosodja, svobode in varnosti.
Lizbonska pogodba jamči svoboščine in načela, ki so zapisana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, določbe Listine pa spreminja v pravno zavezujoče. Evropsko sodišče je dobilo več pristojnosti pri nadzoru nad uporabo določb.
S temi novostmi je odločanje na področju skupnega območja pravice, svobode in varnosti obsežnejše, legitimnejše, učinkovitejše, preglednejše in bolj demokratično, saj je pravilo o odločanju s soglasjem do zdaj precej oviralo sprejemanje predlogov.
Tri države članice so se odločile za pogajanja oziroma podaljšanje posebnih ureditev s področja pravice, svobode in varnosti, da bi tako ohranile svoje posebne nacionalne ureditve.
Za naše pravice in interese
Državljani Evropske unije še nikoli doslej niso imeli tolikšne svobode potovanja, dela ali bivanja kjerkoli v Evropski uniji. To pravico pa lahko v celoti izkoristijo, samo če varno živijo in poslujejo. Zaščiteni morajo biti pred kriminalom in terorizmom, zagotovljena jim morata biti tudi enakost pred zakonom in spoštovanje njihovih temeljnih pravic po vsej Uniji. Priseljevanje iz tretjih držav je treba urediti pravično in trajnostno.
Večino ozemlja EU lahko prečkate brez potnega lista in mejnih pregledov.
EU ustvarja območje svobode, varnosti in pravice. Ko bo vzpostavljeno v celoti, bo zajelo vprašanja, kot so državljanstvo EU, osebna mobilnost, azil, priseljevanje, vizumska politika in upravljanje zunanjih meja EU. Spodbudilo bo tudi tesno sodelovanje med nacionalnimi policijskimi, pravosodnimi in carinskimi organi. Na tem območju se bodo zakoni, ki se uporabljajo za državljane EU, obiskovalce in priseljence z drugih delov sveta – ter za storilce kaznivih dejanj in teroriste – izvajali enotno po vsej Uniji.
Zagotavljanje temeljnih pravic
Evropska unija temelji na spoštovanju človekovih pravic, demokratičnih institucij in pravne države. V svojo Listino o temeljnih pravicah je zapisala vse osebne, državljanske, politične, gospodarske in socialne pravice, ki jih imajo državljani EU. Agencija za temeljne pravice (FRA) pomaga pri oblikovanju nove zakonodaje in ozaveščanju ljudi o temeljnih pravicah.
Schengenski sporazum zagotavlja pravico do prostega potovanja iz ene države v drugo. Pri vstopu v drugo državo EU državljanom EU ni treba pokazati potnega lista ali osebne izkaznice. Izjema so le Združeno kraljestvo, Irska (pri vstopu iz drugih držav, razen iz Združenega kraljestva), Bolgarija, Ciper in Romunija.
Pomembne pravice uživa tudi pet milijonov državljanov iz držav zunaj EU, ki so na delu v Uniji. Za združitev družine in vključitev prišlekov v novo okolje veljajo skupni postopki.
Sodelovanje pravosodnih organov
Organi EU sodelujejo pri preprečevanju čezmejnega kriminala.
Znotraj EU se lahko ljudje prosto gibljejo, zato je pomembno, da ohranijo dostop do pravosodnega sistema in da ne morejo pobegniti pred roko pravice. Z okrepljenim sodelovanjem med nacionalnimi pravosodnimi sistemi želimo zagotoviti, da bodo pravne odločbe ene države priznale in izvajale tudi druge države. Ta načela so zlasti pomembna v civilnih postopkih v zvezi z ločitvami, skrbništvom otrok, zahtevki za preživnino ali celo stečaji in neplačanimi računi, kadar zadevni posamezniki živijo v različnih državah. EU je vzpostavila evropsko pravosodno mrežo, da bi izboljšala sodelovanje med pravosodnimi organi držav članic v boju proti težkemu kriminalu, denimo korupciji, trgovanju z mamili in terorizmu.
Evropski priporni nalog je odpravil dolge postopke izročitve in zagotovil, da se osumljenci kaznivega dejanja ali obsojenci, ki so pobegnili v tujino, da bi se izognili zakonu, hitro vrnejo v državo, kjer jim je bilo ali jim bo sojeno.
Upravljanje azila in priseljevanja
Vedno več ljudi poskuša priti v Evropsko unijo, da bi pobegnili pred vojnami, preganjanjem ali naravnimi nesrečami ali da bi si zagotovili boljšo prihodnost. Vlade EU pripravljajo skupne rešitve za te skupne izzive. Za prosilce za azil bodo oblikovale minimalne standarde in postopke, s katerimi bodo določile, kako in kje morajo biti prošnje za azil obravnavane, status ljudi, ki jim je bil podeljen azil, in vlogo nacionalnih organov pri uresničevanju teh nalog.
Voditelji držav EU so leta 2008 sprejeli evropski pakt o priseljevanju in azilu, ki določa načela za številne predpise EU. Organizirati je treba zakonito priseljevanje, ki upošteva prednostne naloge in potrebe vsake države EU in spodbuja vključevanje. Nadzor nad zunanjimi mejami EU bo učinkovitejši. EU si prizadeva ustvariti partnerstva z državami izvora in tranzita, da bi izboljšali življenjske razmere v državah, iz katerih se ljudje želijo izseliti.
Evropska unija je trdno odločena, da bo zatrla nezakonito priseljevanje. Leta 2005 je ustanovila agencijo Frontex za operativno sodelovanje med državami EU na področju varnosti na zunanjih mejah. Svobodno gibanje znotraj Evropske unije je možno samo ob učinkovitem in uspešnem nadzoru na vseh vstopnih točkah v EU.
Boj proti kriminalu po vsej EU
Ena osrednjih prednostnih nalog Unije je zagotavljanje varnosti njenih državljanov. To pomeni uporabo tako praktičnih kot zakonskih sredstev za preprečevanje, da bi organizirani storilci kaznivih dejanj – prekupčevalci z drogami in ljudmi, pralci denarja in teroristi – izkoriščali svoboščine, ki jih prinaša EU. Kar zadeva praktični vidik, nacionalne policije vse bolj sodelujejo, zlasti v okviru Europola.
Pranje denarja obravnava zakonodaja, po kateri lahko pravosodni organi zasežejo prihodke od kriminalnih dejavnosti, finančne institucije, računovodje, odvetniki in lastniki igralnic pa morajo prijaviti vse posle v višini 15 000 EUR in več
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.