Programska izhodišča
10.09.08 10:11 | eu, kultura, politika
(objavi kot novico)
Z izjemnimi koraki do jasne vizije kulturnega razvoja Slovenije
Naš kulturni program temelji na treh izhodiščih
- kulture je vrednota sama po sebi;
- kultura je gibalo razvoja;
- kultura je spodbujevalec družbene kohezije.
1. Kultura je vrednota sama po sebi
Naša kulturna politika sloni na spoznanju, da je kultura vrednota sama po sebi, ki na eksistenčni ravni določa smisel človeškosti slehernega posameznika. Najsi gre za jezik, običaje, vrednostni sistem, ali pa za oseben življenjski slog in estetski okus, je vselej kultura, v najširšem pomenu besede, v osrčju individualne in skupinske (nacionalne, lokalne in druge) identitete. Globalizacija in silovit tehnološki razvoj vodita k prevladi materialnega nad duhovnim ter obenem spreminjata položaj in vlogo kulture v sodobni družbi. K tej redukciji po svoje prispeva v evropskem prostoru čedalje bolj razširjeno pojmovanje, da je kultura zgolj sredstvo za dosego širših družbenih ciljev. Dejstvo, da ima t.i. »kulturni in ustvarjalni sektor« velike gospodarske potenciale in da kultura bistveno vpliva na kakovost življenja, nas ne sme zapeljati v skušnjavo ekonomske ali politične instrumentalizacije kulture.
Socialni demokrati vidimo v kulturi posebno vrednoto, ki, po eni strani, hrani, varuje in izraža nacionalno samobitnost, po drugi strani pa slehernemu državljanu omogoča, da razvija svoje intelektualne in ustvarjalne potenciale ter tako nenehno izboljšuje kakovost življenja, kar je končni smisel gospodarskega in družbenega razvoja. Kultura je vrednota kot taka in splošno dobro, zato kulturne dobrine in storitve ne morejo biti obravnavane kot potrošno blago, razen v primerih, ko jih njihovi ustvarjalci in izvajalci zavestno postavijo v tržni kontekst.
2. Kultura je gibalo razvoja
Kultura je gibalo razvoja, saj si razvoja sodobne družbe sploh ni mogoče predstavljati brez kulture. Še več, v globalni postindustrijski družbi je prav kultura, v povezavi z znanostjo in izobraževanjem, trdna podlaga za povečanje konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva. Ni nobenega dvoma, da so najbolj konkurenčna prav tista gospodarstva, ki temeljijo na znanju in ustvarjalnosti, pri čemer narašča pomen slednje, kajti zgolj znanje ne zadostuje več za premagovanje konkurence.
Novo vrednost namreč dodajajo nove zamisli. Imaginacija in invencija sta na številnih gospodarskih področjih ključna ekonomska vira. V jedru sleherne umetniške stvaritve je potemtakem isto načelo ustvarjalnosti, ki žene sodobni gospodarski razvoj. V tem smislu so kreativni človeški potenciali danes najpomembnejši razvojni resurs.
Slovenska kulturna politika je doslej le z besedami obravnavala kulturo kot kategorijo razvoja, ne da bi ob tem razvijala mehanizme konkretne podpore tistim segmentom kulture, ki imajo največje gospodarske učinke. Zato namenjamo posebno pozornost razvoju kulturnih industrij (oblikovanje, arhitektura ipd.), kulturnega turizma in drugih ustvarjalnih panog, ki prispevajo k uresničevanju strateških gospodarskih ciljev. Kulturna politika mora na podlagi medresorskega povezovanja in sodelovanja postati ena izmed ključnih razvojnih politik Slovenije.
Kulturne industrije – gibalo gospodarskega razvoja
Kulturna ni strošek, ampak naložba v človeški kapital
3. Kultura je spodbujevalec družbene povezanosti
Kulturne dejavnosti temeljijo na vrednotah, kot so solidarnost, strpnost, odprtost, svoboda izražanja, spoštovanje različnosti in medkulturni dialog. So sredstvo za preprečevanje ter zmanjševanje socialne izključenosti obrobnih, revnih in ranljivih družbenih skupin. Pripadniki le-teh se prek kulturnega udejstvovanja lažje vključujejo v širšo družbo.
Odprtost kulturne politike za njihove kulturne pravice zato pomembno prispeva h krepitvi družbene kohezije. Kultura je glavno sredstvo za spodbujanje medsebojnega razumevanja. Dostopnost javnih kulturnih dobrin mora biti zagotovljena vsem državljanom, ne glede na njihovo gmotno stanje, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Naša kulturna politika krepi povezovalni vidik kulture kot ključen vzvod družbenega razvoja. Pri tem ima pomembno vlogo kulturna vzgoja.
















