Po srečanju vodstev SD in DL
03.07.12 18:34 | igor lukšič, socialni demokrati
(objavi kot novico)
Lukšič in Virant po srečanju vodstev Socialnih demokratov in Državljanske liste
Popoldan sta se v državnem zboru sešli vodstvi SD in Državljanske liste. Po besedah predsednikov obeh strank, dr. Igorja Lukšiča in dr. Gregorja Viranta, o morebitnih interpelacijah niso govorili, beseda pa je tekla o aktualnih ekonomskih, javnofinančnih in ustavnih temah. Virant je poudaril, da sta stranki na istem bregu glede referendumskih sprememb.
Glede sprememb referendumske zakonodaje je Virant v izjavi za javnost po srečanju dejal, da bi si vsaka stranka želela še kakšen korak v svojo smer, vendar je moral vsak iti za pol koraka nazaj, ker je bistvo kompromisa. Tukaj je Virant omenil tudi stališče Pozitivne Slovenije (PS), da bi spremembe referendumske zakonodaje začele veljati šele leta 2015. S tem predlogom PS “ne misli resno”, je ocenil Virant. Če nekdo vsebinsko nekaj podpira, potem to zadevo podpre brez odložilnih pogojev, je izpostavil Virant.
Lukšič pa meni, da je treba iti v postopek za spremembo referendumske zakonodaje že julija. Najprej treba oblikovati strokovno skupino, je povedal, nato pa vključiti še širšo javnost. In kot pravi, so spremembe na tem področju nujne.
Stališča obeh strank pa se razlikujejo glede zlatega fiskalnega pravila. Tukaj so po Virantovih besedah v stranki SD ministru za finance Janezu Šušteršiču dali še eno možnost, da še enkrat pojasni vse razloge, zaradi katerih so v Državljanski listi prepričani, da je ta ustavna sprememba nujna, potrebna ter koristna za Slovenijo.
Beseda je na današnjem srečanju tekla tudi o državnem svetu. Kot je dejal Virant, je razprava o ukinitvi državnega sveta tudi točka na sredini seji ustavne komisije DZ. Ker pa je po Virantovi oceni “več kot očitno”, da ta predlog nima zadostne podpore, bodo ta postopek v sredo na ustavni komisiji verjetno sklenili.
Lukšič ocenjuje, da pri vprašanjih strateške usmeritve Slovenije ni velikih razlik med strankama, a da pri tem, kako nekatera vprašanja reševati, razlike vendarle so. Ena od točk je delo vlade, je dejal.
Sta pa oba pohvalila medsebojne odnose. Virant je poudaril, da stranki svoja mnenja med seboj soočata na kulturen in dostojen način. “To je tisto, kar je v politiki bistveno, da se ne podtika stvari, ampak da se pogovarja z argumenti in taka bi morala biti politika v prihodnje v Sloveniji”, je poudaril.
Jasno je, zakaj se Virantu tako mudi s spremembo obstoječe referendumske zakonodaje – zato, da bo lahko vlada in še zlasti Šušteršičeva ekipa v njej, »osvobojena« referendumske grožnje, čim prej in čim lažje sprejela svežnje antisocialnih zakonov oz. obstoječo zakonodajo, ki zadeva fiskalne, socialne, državno-lastniške ipd. zadeve, spremenila tako, da bo omogočila lažjo privatizacijo javnega sektorja ter krčenje in ukinjanje nekaterih socialnovarstvenih in delavnovarstvenih pravice. Namreč nova referendumska zakonodaja naj bi prepovedovala razpisovanje referendumov glede fiskalnih vprašanj. Glede na to, da ima večina zakonov takšne ali drugačne »fiskalne posledice«, se lahko zgodi, da bi bila možnost za razpis referendumov po novem praktično ukinjena oz. zelo otežkočena.
Bilo bi dobro, če bi stranka SD pogojevala spremembo referendumske zakonodaje s spremembo volilne zakonodaje. Avstralski politologi s (primerjalnimi) študijami volilnih sistemov dokazujejo, da v volilnih sistemih, kjer poznajo OBVEZNO VOLILNO UDELEŽNO, pridobiva politična levica. (Mimogrede, v Avstraliji je volilna udeležba obvezna za vse polnoletne državljane, državljanke.) Namreč, ugotovili so, da je v sistemih, kjer volilna udeležba ni obvezna, volilna abstinenca najbolj prisotna pri mladih in (obupanih) revnih slojih. Torej pri slojih, ki, če že volijo, volijo pretežno levico. Stranka SD bi lahko vztrajala pri tem, da je udeležba obvezna (vsaj) na volitvah v DZ in na referendumih (še bolje bi bilo, če bi bila obvezna tudi na volitvah za predsednika republike in na volitvah za Evropski parlament). Če bi bila udeležba na referendumih obvezna za vse, bi »odpadel« problem glede kvoruma; poleg tega pa naj bi (referendumski) predlogi leve opcije uspevali lažje.
Pronicljivo Jurc.
------------------------
Ampak glede Redbooka: TOLE JE VSE BOLJ REDBOARD. Stenčas strankinih javniških obvestil. To pa je agonija.
Globoko je padla stranka.
Pa ja Virant, upam, da mu SD ni nasedla, saj ta človek zna zelo lepo manipulirat z ljudmi. Zakaj in kako je že postal Virant predsedni parlamenta???? Jaz nisem pozabila, SD je verjetno pozabil in mu bo še naprej nasedal. Zakaj?? Ja zato, ker če bo drugi krog predsedniških volitev, kjer se bosta soočila Turk in Pahor bodo skupaj z SDS-om podpirali Paahorja. LE ZAKAJ????
Vložite že interpelacije in ne samo govorit, saj hudiča vidite kaj dela ta vlada. Nekje sem prebrala, da razmišljajo že o tem, da bodo za poplačilo odškodnin, med drugim tudi RKC, morali prodat Krko. Halo, SD poslanci, naredite nekaj, če ste res levo in socialno usmerjeni.
Majer ustanavlja državni holding, v katerega bi se združilo SOD in KAD. SOD je bil namenjen za poplačilo odškodnin iz naslova denacionalizacije, KAD pa predvsem za namen pokrivanja pokojninskih obveznosti. Z ustanovitvijo holdinga bi lahko zapadle obveznosti, ki izhajajo iz naslova denacionalizacije (in bi jih moral poplačati SOD), poplačali kar s premoženjem oz. dobički podjetji, ki so v lasti »pokojninskega« sklada KAD. Tj. »pokojninski« denar bi se koristil za upravičence denacionalizacije. Prav zaradi poplačila iz naslova denacionalizacije je Majerjeva vlada nedolgo nazaj že prodala še zadnji, 25% delež v Splošni plovbi Piran (SPP). A usoda SPP je bila dejansko zapečatena že pod prvo Majerjevo vlado, ko je država (v sumljivih okoliščinah, ki kažejo na korupcijski posel) svoj lastniški delež znižala s 54,7% na približno 25%. Zdaj, v drugem vladnem mandatu je Majer le dokončal svoj posel, SPP je prodana. Že ob teh podatkih se lahko vprašamo – kaj je počela opozicija v letih 2004-2008? Je stranka SD, takrat kot opozicijska stranka napovedala interpelacijo zoper ministra za promet (ali gospodarstvo), zoper premierja, je zahtevala referendum o prodaji premoženja, je protestno bojkotirala zasedanja za gospodarsko politiko, promet in pomorstvo »pristojnih« parlamentarnih odborov, se je uprla vladni prodaji s parlamentarno obstrukcijo, ki bi trajala vse dokler se ne bi kupnina vrnila in sumljiva prodaja razveljavila? Nič takega, bolj ali manj voljno je opazovala početje Majerjeve vlade.
In zdaj se očitno zgodba ponavlja. PS daje pobude za interpelacije, Lukšičev odgovor pa je naslednji: »Predsednik SD se sicer strinja s Pozitivno Slovenijo, ki razmišlja o interpelacijah zoper več ministrov, da vlada ne dela dobro, vendar se bo SD o podpori interpelacijam odločala, ko bo čas za to.« Kdaj pa bo ta čas, če ne zdaj? In ne le to, Lukšič očitno tudi ne želi predčasnih volitev, čeprav Majer na oblasti izvaja (kontra)revolucijo in zaostruje kulturni boj: »V SD namreč želijo, da stranke v skladu z rezultatom na volitvah sprejemajo odgovornost za vodenje države. Ključna sestavina demokracije je po Lukšičevih besedah tudi to, da vlade odgovorno oddelajo mandat, ki so ga dobile. Nenehno preštevanje glasov in razmišljanje o predčasnih volitvah namreč po njegovem mnenju ne bo rešilo države.« To, kar pričakuje Lukšič, je le rekonstrukcija vlade, Majer pa naj ostane na njenem čelu CEL MANDAT!
In prav v tem mandatu, če ga bo Majer oddelal do konca, bojo zapadle nove obveznosti iz naslova denacionalizacije, in očitno bo z namenom poplačila teh obveznosti res prišel na vrsto za prodajo tudi državni delež v farmacevtski tovarni Krka… Opozicija pa nič. Se zdi, da bo stranka SD tudi pod Lukšičevim predsedovanjem bolj tihožitno in udobno prebila 4-leten mandat. Čeprav bi moral biti cilj stranke takojšen padec v več ozirih škodljive Majerjeve vlade. Zato bi morala opozicija (ne le PS) vlagati interpelacije »kot po tekočem traku«. Pač v maniri Leninovega mota za časa oktobrske revolucije: »Vsak dan, ko se ne zgodi nič, je za nas izgubljen dan.« In takšnih dni, tj. izgubljenih, bo po zaslugi pasivnosti stranke SD očitno še veliko. Za en cel Majerjev mandat…
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.