Ločenost države in verskih skupnosti
03.08.08 21:34
(objavi kot novico)V alternativnem vladnem programu socialni demokrati napovedujemo, da bomo z ustrezno zakonodajo skrbeli za uresničevanje ustavnega načela o ločenosti države in verskih skupnosti. V oceni stanja ni navedeno, da bi bil 7. člen ustave, ki govori o ločenosti države in cerkve kršen, vendar sam menim, da je; npr. z financiranjem plač cerkvenih funkcionarjev (prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje duhovnikov). Zdi se mi nemoralno terjati tudi od nevernikov, da financiramo dejavnost vernikov. Zato menim, da bi se verske dejavnosti morale v celoti samofinancirati. Zanima me vaše mnenje: ali je kršeno načelo ločenosti države in verskih skupnosti? In, v primeru, da se izkaže da je to načelo res kršeno, ali se strinjate, da stanje uredi, četudi bi to pomenilo, da bi bila verskim skupnostim odvzeta kakšna že pridobljena pravica? Skratka, ali lahko napoved v alternativnem vladnem programu razumem kot »načelo ni kršeno in bomo še naprej skrbeli, da ne bo (to bi se skladalo tudi z dejstvom, da kršitev ni omenjenih v oceni stanja)« ali pa b) načelo je kršeno, poskrbeli pa bomo, da ne bo več.
Tudi sama sem veliko razmišljala o tem. Zdi se mi ne samo nemoralno, ampak naravnost katastrofalno. Pri vsem bogastvu, s katerim cerkev razpolaga. Kako je to urejeno v drugih državah? Razmišljala sem tudi o tem, da bi uvedli davek vernikom. Mislim, da sem nekaj brala, da tak davek "pobirajo" v Nemčiji in Avstriji (pa mogoče še kje). Kolikor poznam nas ljudi, bi se marsikdo opredelil za nevernika v tem primeru. Definitivno bi se opredelila za b).
to je zelo občutljivo področje...politika se tega področja bolj ogiba kot rešuje, ker vedo, da je tam zelo velika volilna baza in ni dobro preveč drezat...danes se pa itak krši vsemogoče...jaz bi to uredil malo drugače, vsak duhovnik naj odpre neko pravno formalno zadevo, sp ali kaj drugega in tako dalje...zdaj se grejo neko čudno podjetništvo, ki bi se ga jaz tudi šel in ki istočasno ni pošteno do drugih (podjetnikov), ki garajo za svoj denar in plačujejo davke...
Jaz sem tudi za cerkveni davek. Samo kolikor jih jaz poznam bodo takoj skočili v luft češ "nova zarota komunistov" ali kaj podobnega :-)
Takoj razčistimo: globoko spoštujem vsakršna verska čustva, če jih verniki gojijo zase in z njimi ne obremenjujejo drugih. Sedanja oblast je državo potisnila globoko v objem RKC, zato pa, ker si je ta institucija uzurpirala vero za koristi duhovniške hierarhije, nekako tolerira tudi druge sekte, vedoč, da bo sama od države dobila levji delež protiustavno dodeljenih sredstev iz državnega proračuna. Klerikalci, zapriseženi drugi državi, kar nekaj jih je visoko v državnih institucijah, trdijo, da tudi verniki plačujejo davke in zato je država dolžna skrbeti za verske potrebe vernih. Ja, je že res, da verni plačujejo davke, zato pa dobijo enako kot ateisti, komunalno infrastrukturo, laično šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo... Vera pa je že nadstandard, ki si ga ateisti ne privoščijo in za nadstandardne usluge je treba povsod nekaj globje seči v žep. Naša stranka bo morala, seveda če bo zmagala na volitvah, narediti red in državni proračun popolnoma oklestiti izdatkov za verske skupnosti. Saj tako piše v ustavi, mar ne.
Naj tudi duhovniki in cerkev placujeta davke od premozenja in vse ostale davke kot vsi ostali drzavljani inn drzavljanke. Ne pa da so kot veleposestniki v previligiranem polozaju.
Nesporno je, da to načelo ločenosti države in verskih skupnosti pomeni, da se država ne sme identificirati z določeno versko ali nazorsko opredelitvijo.
Načeloma imaš prav, da se iz proračuna ne bi smeli financirati prispevki za duhovnike. Toda to je zakonsko urejeno in ne vidim razumnega razloga, da bi posegal v že pridobljene pravice.
Prav tako pa nasprotno ni razumnega razloga, da njihovo premoženje ne bi bilo obdavčeno. Sakralni objekti naj bi bili izločeni iz obdavčitve, za vse drugo premoženje pa bi morala RKC plačevati davek od premoženja.
Tako kot financiranje prispevkov za duhovnike je tudi izločitev obdavčitve premoženja cerkve urejena z zakonom. Tudi nacionalizacija in nato denacionalizacija sta bili urejeni z zakonom; slednje je tudi primer odvzema že pridobljenih pravic.
Edini razumen razlog za take spremembe je, če se ugotovi, da ta zakon kršiti ustavo. Torej temeljno vprašanje je, v katerih primerih gre za kršenje (sedmega člena) ustave.
Financiranje prispevkov je že zakonsko urejeno. kakršnakoli sprememba, ki bi poslabšala njihov položaj, bi posegla v pridobljene pravice. Za to pa mora imeti zakonodajalec utemeljen razlog.
ja tudi glede obdavčitve premoženja, ki ne obsega sakralnih objektov, naj ne bi bilo tako enostavno, kot sem sprva mislil, ker je država z Vatikanom sklenila sporazum, Ki določa med drugim:"Republika Slovenija in Sveti sedež si bosta nadalje prizadevala
obravnavati vsa odprta vprašanja, ki niso predmet
tega sporazuma, z namenom njihove sporazumne rešitve."To bi lahko pomenilo, da brez predhodnega usklajevanja z Vatikanom ni mogoče uvesti z zakonom nikakršne obveznosti za Cerkev.
Bojim se, da je ločitev države in verskih skupnosti le na deklarativni ravni. Da pomeni le to, da se država ne sme identificirati z določeno versko ali nazorsko opredelitvijo.
Ja, tudi jaz se bojim, da je tako. Torej v tej točki rabimo razlago pomena tega člena.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.