Kako bo vlada ukrepala?
12.08.09 09:13
(objavi kot novico)
Naši vodilni politiki si vsekakor morajo prebrati naslednje (iz http://www.finance.si/254736/Kako_nas_bo_stiskalo_servisiranje_javnega_dolga?src=pj120809)
Proračunski odhodki za servisiranje javnega dolga bodo z letošnjih 361,5 milijona evrov do leta 2013 zrasli 2,5-krat, na 905,9 milijona evrov, kažejo trenutne projekcije finančnega ministrstva (MF). Letos bo za servisiranje dolga šlo 3,7 odstotka državnega proračuna, leta 2013 že skoraj 8,5 odstotka.
Te projekcije so navedene v gradivu, ki ga je direktorat za proračun pri MF konec julija dal proračunskim uporabnikom za pripravo predlogov svojih finančnih načrtov, ki bodo podlaga za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti.
Pri tem kaže opozoriti, da so proračunske projekcije MF za leti 2010 in 2011 bistveno realnejše od projekcij za leti 2012 in 2013.
Projekcije do leta 2013 strašljive že ob optimističnih predpostavkah
Projekcije za prihodnji dve leti namreč temeljijo na zdajšnjih razmerah (letošnji novi zadolžitvi za okrog 3,5 milijarde evrov in veljavnih protikriznih ukrepih) in zadnji, aprilski Umarjevi napovedi gospodarskih kazalnikov za leti 2010 in 2011.
Pri proračunskih projekcijah za leti 2012 in 2013 pa je MF upošteval, da naj bi BDP leta 2012 realno zrasel za 3,4 odstotka, leta 2013 pa za 3,7. Da sta ti upoštevani rasti "relativno visoki", v gradivu priznava tudi MF - prav to pa zbuja skrb, saj projekcija kljub temu kaže kar 2,5-kratno rast potrebnih proračunskih odhodkov za servisiranje javnega dolga od letos do leta 2013.
(Kaj bo šele, če bo rast BDP v letih 2012 in 2013 manjša od upoštevanih oziroma bo gospodarstvo okrevalo počasneje?)
MF priznava: Zmanjšanje javnofinančnih odhodkov je nujno...
Tudi MF, ob projekciji javnofinančnih odhodkov in prihodkov do leta 2013 (pri njej upošteva veljavne protikrizne ukrepe), izraža zaskrbljenost. Velik javnofinančni primanjkljaj - z letošnjih 6,58 odstotka BDP naj bi do leta 2013 zrasel na 7,40 odstotka BDP - kaže na nujnost zmanjševanja in prestrukturiranja javnofinančnih odhodkov, piše v gradivu.
MF dodaja tudi: če bi država nadaljevala nespremenjeno politiko odhodkov ob trenutni davčni obremenitvi, bi se zaradi velikih primanjkljajev v prihodnjih letih dolg države do konca leta 2013 zvečal na okrog 54 odstotkov BDP. Konec tega leta naj bi dolg države oziroma, pravilneje, javnofinančni dolg po oceni MF dosegel 32,6 odstotka BDP.
Skok glede na lani, ko je dolg dosegal 21,5 odstotka BDP, je po MF zlasti posledica izjemno velikega zadolževanja države letos (za zdaj okrog 3,5 milijarde evrov) ter višje nominalne obrestne mere za dolg, kot je nominalna rast BDP (letos naj bi realno upadel za štiri odstotke).
...a v praksi ni novih ukrepov
Konkretno gradivo MF kakšnih novih, konkretnih ukrepov za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov v prihodnjih letih ne razkriva - niti pri javnih plačah. Javnofinančni odhodki za plače in prispevke javnih uslužbencev bodo letos, kot kažejo projekcije MF, dosegli 10,7 odstotka BDP (lani 9,7 odstotka), do leta 2011 zrasli na 11,3 odstotka BDP, leta 2013 pa upadli na 11 odstotkov BDP. Prav tako MF v gradivu ne napoveduje sprememb pri javnofinančnih prihodkih, denimo davkih.
Projekcije MF kažejo, da javnofinančni prihodki od davka od dohodka pravnih oseb od leta 2012 ne bodo več zadostovali za kritje obresti za dolg, kar je razvidno tudi v grafu. Ni pa še povsem izključeno, da se bo država letos dodatno zadolžila. Zakonske možnosti za to ima.
Vlada bo očitno morala nekaj narediti. Ali imajo kaj idej? Vsekakor so bile slabe ideje zaposliti Isajloviča, Kamenikovo in ostale v službah javnega sektorja. Očitno splohj ne bi smeli zaposlovati in oprostite, toda v javnem sektorju bo vlada MORALA znižati plače progresivno od 20% (najslabše plačanim) pa do 50 ali celo 60% (npr. predsedniku uprave DARS-a okrog 50%, poslancem 30%, ministrom prav tako, ...). Žal bo vlada morala začeti pri sebi in pri sektorju, ki se polni na naš račun.
Enostavnejša je hrvaška pot. Dvignemo % DDV. Pri trošarinah se že kažejo ieje v to smer.
Kako bo Vlada ukrepala, kakšne bodo poteze v smislu reševanja situacije v kateri smo in podobne stvari pa mislim da kakršnekoli napovedi niso smiselne. Tim ki obvladuje to materijo pa mora imeti in sigurno ima,vse relevantne podatke na podlagi katerih se odloča o novih potezah.Zaupali smo jim mandat,verjamemo v njihovo strokovnost in namen in je povsem normalno da brez posebnega pametovanja ne rešujemo njihovih nalog, še posebej ne na podlagi vprašljivih informacij. Smo pa tisti ki ocenjujemo učinke njihovega početja in je prav da smo do njih tudi kritični. Dobronamernost v tem smislu lahko samo pripomore. Torej kar bo Vlada morala narediti, bo zagotovo naredila.
Že večkrat sem predlagal kaj je potrebno storiti. Moji predlogi sicer ne izhajajo iz ekonomske teorije "mladih ekonomistov" za to sem prester.
predlagal sem in tudi ocenil, da bo večanje javno finančnega dolga države nujno pripeljalo do razmišljanja in izkanja drugih rešite.
Edina rešitev, ki jo vidim je uvedba UTD. o tem sem pisal na tem mestu in tudi v Dnevnikovem Objektivu.
Problem ni v obsegu ali padanju DBP, problem je sistemu njegove delitve. tu pa vlada ni naredila nič. Res zagotavlja socialne transfere, celo povečuje delež za njih, vendar to ni rešitev, če gradi na zastarelem socialnem modelu, ki je skrajno birokratsko naravnan in sama birokracija "pokuri" več kot 30% sredstev.
Samo primer. Če bi imeli UTD, ki bi bil v bistvu vzajemni sklad ržavljanov in bi se napajal iz njihovih prihodkov in ne na račun drugih izdatkov državnega proračuna, danes ne bi potrebovali jamstvenega sklad za kredititranje državljanov, ki bo zopet povečal admisnistracijo in malo prispeval k izboljšanju socialnega položaja državljanov. Takih neumnosti je vsak dan na pretek.
Da ni celovitega pogleda in take rešitve je povsem jasno. Vsak birokrat, ti pa pripravljajo osnove in predloge za odločitve, se vidi pomembnega in rešitve nikoli ne bo predlagal tako, da bi postal nekoristen in brez položaja in službe. V tem je problem birokratizacije države in njene neućunkovitosti.
Rešitve so zelo enostvne in zahtevne hkrati, ker zahtevjao premagovanje objektivnega interesa birokracije.
Ivan! To kar bi morala vlada narediti gotovo ne bo naredila. Naredila bo to, da ostane všečna, gradila bo na sliki in ne na vsebini in si politiki zagotavljajo oblast še naprej.
Tako je bilo tisočletja in veliko časa še potrebujemo, da bo drugače. Sreča je ta, da se čas vrti vedno hitreje.
Silvester, to je tvoje mnenje, sam se s nekaterimi stvarmi ki jih navajaš ne strinjam. Naj te to ne moti, vsak pač ima možnost razmišljati po svoje. Ko boš odgovoril na vse "čeje" ki jih tukaj navajaš in ki iz tvojega spisa izhajajo boš najbrž tudi sam nekoliko spremenil svoja stališča.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.