Izlet v Bruselj

07.02.10 00:02

http://www.redbook.si/sfs/YSUtwuvO/original/jpg/dsc09086.jpgje

Če družba prava, zna na takšnih izletih biti super. Tokraten izlet v Bruselj od 3. do 6.2. je bil pa res izven konkurence ( mojih izletov, ne ostalih izletov v Bruselj). Pot lepa, avtobus udoben, šoferja izkušena, na avtobusu pa vsi žejni. Pridno smo nazdravljali in se spoznavali, je vožnja skoraj prehitro minila. Sprejem pri Thalerju je bil zanimiv, ravno tako parlament in vodič Rok. Hotel tudi ok, s cimro Simono sva se spoznali pred vstopom v avtobus in po 16 urni vožnji sva se komaj še v hotelu do konca naklepetali. Izlet v mesto ponoči je bil zanimiv, saj nas je Samer spustil same okoli in smo kmalu izvohali pub s 2200 vrstami piva. Degustirali smo bolj malo, ker ni bilo časa, samo še nakupi čokolade in hitro na lokalca nazaj. Jasno, smo utrdili nova poznanstva po skupinah v hotelskih sobah. Mi smo imeli celo profi barmana in družbo luštnih Gorenjcev. s Simono naju je bolel trebuh od smeha ali pa mogoče malo od alkohola. Kdo bi vedel. Zajtrk se je pošteno ulegel, bil je obilen in dober. Nato pa zopet na avtobus in ogled Odbora regij. Vsepovsod so nas sprejeli Slovenci in Slovenke zaposleni na odgovornih delovnih mestih, poslušali čimbolj razumljivo razložiti svoje delo in poslanstvo in s prijaznimi odgovori na naša vprašanja, so presekali utrujenost nekaterih članov, ki so, po Samerjevih besedah, ranjeni prišli iz nočne bitke, pa so si zdravili rane in glavobole.

Sledil je še Tomijeva predstavitev mesta, najznamenitejših zgradb, otrokoma, ki lulata, pa še kakšen hiter nakup, kosilo in pivo, pa smo že hiteli nazaj proti busu in vzpenjanje na Atomium.

Ves izlet  je bil super organiziran, nič se ni nikjer mudilo, vstali smo lahko ob spodobni deveti uri, Samer je svoje ovčice po vsakem postanku redno prešteval.

Vožnja nazaj grede? Komaj smo jo čakali. Vici, prepevanje, v bistvu tekmovanje med prvim delom busa in zadnjem, kjer sva sesedeli midve s Simono in se je tako vedno nekaj dogajalo. Presenetili so me naši mladi Gorenjci. Znajo čisto vse pesmi, ki se pojejo na takšnih izletih, pa tudi pesmi drugih narodnosti bivše Juge in peli so tako doživeto, da so pritegnili ves avtobus. Vmes so bili dobrodošli  postanki, da smo se ohladili in nabavili nove zaloge tistega, kar je kar pridno zmanjkovalo. Ne vem če ni bilo že čez dve zjutraj, ko smo končno omagali od hudih naporov. Pot nazaj je kar hitro minila in žal mi je bilo, ko smo se poslovili.

Čeprav smo se že zahvalili, pa vendarle še enkrat hvala Samerju in Tomiju in Mikiju in jasno, tudi Zoranu.

Pa tako, kot smo se zmenili - kar se je dogajalo v Bruslju, naj tam tudi ostane, sicer bodo pa slike vse povedale.

Stanka