DOLGA, RAVNA ČRNA CESTA

15.04.09 09:25

(objavi kot novico)

 

DOLGA, RAVNA ČRNA CESTA

 

 

Sredi teme v širokem tunelu sva se izmikala dilam, položenim pravokotno na cestišče kot ovire ali ležeči policaji v opozorilo morebitnim prehitrim šoferjem, in postavljenim montažnim odrom. Dolžina tunela naju je presenetila in temo je prebijal samo trak svetlobe z druge strani.. V temo sva spuščala krike v opozorilo rjavi kosmati mrcini, ki bi se morebiti zatekla v velikanski brlog. Pod kolesi so praskale gume ob čisto novi mastni asfalt  in vipavski prepih je igral na cevi aluminijastega odra pod na novo pritrjenimi, še mrtvimi lučmi, na tunelskem obodu. Proti nama je skozi mrak vibriral nenavaden in neznan zvok.

 

Že prejšnji dan sva vrtela pedala  po Sončni poti, od Bukovja do Podkraja, in gladila makadamsko cesto, ki  vleče vase in v hrib tako, da voziš skoraj brez napora. Položeni klanci se z ravninami  izmenjujejo in te dvigajo med drevjem vse višje v Nanos, da se na trenutke zdi, da jadraš in ne kolesariš.

Po spustu po klancu v vas Podkraj sva se martinčkala na popoldanskem soncu na klopci pred gostilno in grizla sveže pečeno pico, poimenovano po enem izmed vrhov gore nad vasjo.

 

Da uresničiva včerajšnje lenobno sanjarjenje pred gostilno o dolgi ravni cesti proti domu, sva to popoldne med dviganjem prahu po Sončni cesti ponovno štela ovinke in klance  v Nanos.

Po razprtju gozda  nad Belo sva med počitkom uživala v razgledu in se počutila neznatna ob mimohodu  mladega  para na visokih jahalnih rjavcih. V vasi so iz vseh strani proti cerkvi otroci nosili košare, ko sva peljala mimo in cedila sline ob misli na vse dobrote, zložene pod prtiči. Še hitreje sva pognala mimo gostilne, da naju ne povleče in da ujameva čas za današnji namen.

Navzdol nagnjena cesta proti Colu je za domačine  pravo dirkališče za motorja in avtomobile pri velikih hitrostih, zato sva si oddahnila, ko sva srečno prikolesarila do Avžlaka, kjer se cesta v ostrih zavojih spusti mimo Sanaborja in Zavetnikov v Vrhpolje pri Vipavi

Skozi ozke, starinske ulice Vipave sva se prebila na trg v starem delu in zavzela strateški položaj pred znano kavarno z odličnim sladoledom. Med vonjanjem pečenega kvašenega testa iz sosednje pekarne sva opazovala športno oblečene sprehajalce in ugibala o njihovih panogah in namenih.

 

Z drugega konca 350 m dolgega predora  po 4 km prevožene hitre ceste Vipava–Razdrto se je iz teme kot utrinek  prikazal v rumeno oblečen kolesar in brez pozdrava izginil v piko za nama. Dvanajst kilometrov ceste s 5,9 % nagibom je bil s par postanki v dobri uri za nama in znašla sva se v Razdrtem, ujeta med ograje starega in novega odseka. Z malo plezanja in nošenja koles sva se med kamioni prebila na staro razdrško cesto in pognala pedale proti Postojni, da dokončava 72 km dolgo turo.

Prevozila sva 12 km klanca hitre cesto Vipava–Razdrto, ovonjala novi asfalt in dan končala z mislijo: Le kako bi bilo kolesariti v obratni smeri, navzdol po hitri cesti Razdrto–Vipava.

 

http://www.promet.si/Documents/novi_ac_odseki/prospekt-Razdrto-Vipava.pdf