Napaka!
- Ogled strani je omogočen samo registriranim uporabnikom/cam.
Jara gospoda
08.05.08 21:42
(objavi kot novico)
Povest z zgoraj napisanim naslovom skoraj vsi poznamo. Stara je že 105 let in v njej gospod Kersnik podaja najmočnejšo podobo slovenskega malomeščanstva.
Naj vam na hitro osvežim spomin. V njej Kersnik pripoveduje o podeželskih izobražencih, ki posedajo po krčmah in duševno popolno otope. Ne poznajo ljubezni in prijateljstva, njihovo bistvo je sebično: nenehno preže, da bi na svojem bližnjem našli napako in ga osramotili.
Marsikdo se bo strinjal z menoj, da je povest še danes zelo aktualna. Zakaj? Sodrug Uroš je že pred menoj zapisal na radolškem SD blogu svojo ostro kritiko do dogajanja v našem radolško - blejskem koncu. V prvih letošnih mesecih so se članki o nekterih posameznikih iz našega konca dokaj redno pojavljali v dnevnem časopisju. Celo nekaj prispevkov je objavila največja slovenska komercialna televizija in vsebina objav ni bila nič kaj spodbudna. Jutranja kava ob branju teh novičk zaradi tega ni pridobila na okusu, grenak priokus so ji dale morebitne nečednosti omenjenih ljudi. Dolžni ali nedolžni, nimam pravice sodit. A zapisane zgodbice se dogajajo povsod v naši ljubi državi in le te so prerasle v igro, scenariji so si na las podobni, igralci in režiserji so drugi. Ne vedno, vendar so to dejstva okolja v katerem živimo.
In s tem se vračam k povesti. Mnogi poznamo pravo ljubezen in vemo kaj je iskreno prijateljstvo. Mnogi gojimo željo, da bi bivali in dihali v okolju, ki ni polno laži, sebičnosti in drugih nečednosti. Pravljica, ki se je živeti ne da, lahko pa skupaj pripomoremo, da negativne lastnosti zapisane v Kersnikovi povesti ne okužijo nas in naših bližnjih ter nam ne postanejo življenjske smernice.
Igre in filmov z zgoraj zapisano vsebino imam dovolj! S kolegi iz stranke, domačini in sosedi smo se odločili napisati nov scenarij, ki je sila preprost. Živeti nesebično, pomagati drug drugemu in ustvarjati jutra brez grenkega priokusa. Nam bo uspelo dobiti tega Oskarja? Vsak dan in ne samo enkrat na štiri leta? Kjer je volja, je tudi pot!
Se pridružujem! Zelo hudo je, če se to dogaja v delovnem okolju. In to slabo leto pred upokojitvijo. Pol leta sem bila zaradi mlajših sodelavk depresivna in v staležu, tako da se ti tudi na denarnici pozna.
In v tem času, ko sem imela čas premišljevat o ljudeh. Strinjam se, da nisem nekdo, ki bi lahko sodila. Ali smela.
Dajem svetu ljubezen. In to je največ, kar lahko dam. Materialne stvari lahko da vsak, če le ni "šuft".
Se spomnim, da je ob novem letu lokalna TV imela nagradno igro, v kateri je glavno nagrado dobil nekdo, ki bo imel najbolj "originalno" novoletno željo.
Moje tri želje so bile:
1. da časopisi, TV ipd.objavijo, koliko otrok se je rodilo zaželjenih v družino polno ljubezni
2. da vsaj en dan v letu na prvi strani ne objavijo na prvi nobene nesreče, tragedije ipd.
3. želja je bila čisto posvetna, in sicer, da bi bila moja pokojnina vsaj 600 € (na žalost moramo tudi jest in položnice plačevat).
Nagrade nisem dobila. Nobena od treh želja se mi ni izpolnila.
Upam, da tudi moj zapis ni kapljica grenkobe v jutranji kavici.
Pozdravljena, Slavica! Hvala za komentar, pa kljub temu, da ste pomislili ob zaključku na grenkobo. Naj le ta kaj hitro izgine in naj se pojavi tista vesela, tista bolj zadovoljna plat življenja. Čimprej! Lep pozdrav, Renata
Saj zgineva. Ampak vseeno se mi zdi hudo, da sem po 36 letih in devetih mesecih delovne dobe presrečna, da sem v pokoju in nič ne pogrešam delovnega okolja. A ne zaradi dela, ampak zaradi sodelavk. Marsikateri bi težko rekla kolegica, kaj šele prijateljica. Ampak res prihajam "k sebi". Danes mineva 14 dni, kar sem upokojenka. Juhuuuuuu!
Ljudje smo si različni, zelo, imamo dobre in malo manj dobre duše. No, najdejo se tudi tiste, ki so dušo prodale hudiču. Te, prodane, so najhujše, a kljub temu se mi smilijo. Zaradi negativizma in žlehtnobe, ki jo noseč v sebi sejejo na okoli, uničujejo v prvi vrsti sebe, pa tega ne sprevidijo. Bog jim daj srečo, da ta spregled doživijo čimprej in nam tako posledično veselje, saj bo teh raznoraznih žlehtnob vedno manj hodilo na okoli. Slavica, uživajte trenutke, ki ste si jih prigarali. Obilo sonca, predvsem tistega, od vznotraj. :) Lp, Renata
Kar se tiče emocionalne plati profila naše stranke, ki sovpada tudi z načeli sociale, se mi zdi zelo pomembno gojiti odnose v smislu tovarištva. Na srečo se ta beseda ne eksploatira tako kot včasih, zato izraža več vsebine in bolj pristen odnos. Zanimivo je, da so ravno v vašem koncu v pravilih Žebljarske zadruge v Kropi, pred drugo svetovno vojno govorili o sotrudništvu med zaposlenimi. Ni slabo, če včasih pogledamo v našo žlahtno tradicijo in
jo znova obudimo. Seveda je pozitivnih zgledov v naši zgodovini še veliko.
Dobro jutro, vse pohvale za včeraj na Bledu, pa še kdaj - če ne prej, na basketu v Križah (bo Seba še objavil) lp
Matjaž, hvala! :) Se vidimo!
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.