Fahrenheit 451

27.07.08 20:54

(objavi kot novico)

Današnji dan mi ni prav v ponos, ker bil je dan, ko me je napadel antiaktivnirazmigalni virus. Virus, ki mobilizira skoraj vse okončine telesa. Prepoznaš ga po počasnem gibanju in neustavljivi želji po ležanju nekje v zračnem ne preveč svetlem kotičku. Pa tokrat to ni bila senčka na plaži, kjer bi mi ob morju rahel vetrič razmršil frizuro, temveč je bila to največja soba našega domeka. V njej udoben, kraljevski kavč in TV pilot. Pritisk nanj, mi je popoldne zamotil z gledanjem ZF filma Fahrenheit 451. In kaj govori vsebina tega filma, ali bolje vsebina knjige, avtorja Raya Bradburya po kateri je bil napisan scenarij za ta film?

Nekje na tej ljubi Zemlji obstaja država, ki s popolnim nadzorom vseh vej oblasti brezobzirno vsiljuje ljudem svoje medijsko enoumje. Ljudje se tega ne zavedajo oziroma živijo v prepričanju, da je tako najbolje, saj živjo v visoko tehnološko razviti družbi, ki po drugi strani državi omogoča popolno oblast. Naslov Fahrenheit 451, oziroma Fahrenheit 451 pomeni temeperaturo, pri kateri se vname papir in tudi zgori, kar je avtorju pomenil izhodišče za nadzor medijev in cenzuro informacij, ki zavira razvijanje idej, ki ji ne bi bile povšeči. Glavni Junak te knjige ali filma, je mladi mož, ki sežiga knjige in tudi domove, kjer jih najdejo. V tej družbi ta Junak opravlja spoštovanja vreden poklic, ker izvršuje direktivo države. Knjige so nevarne, saj bi ljudje ob prebiranju njih lahko razmišljali s svojo glavo. Junak je poročen, njegova žena je brezdušni robot, ki ima življenje vodeno in kontrolirano preko video stene (TV) ter hipnotničnih radio programov, za pospešitev srčnega bitja pa tabletke iz raznobarvnih stekleničk. Junak je zadovoljen s takim življenjem vse dokler ne sreča malo bolj zgovorne sosede. Njena zgovornost ni čvekavost, daleč od tega, našemu Junaku postavlja nenavadna zanj banalna vprašanja, na katere žal ne more dati odgovora. Počasi postaja vedno bolj zmeden in v tem kaosu začne razmišljati ... Začne početi tisto, kar je v državi prepovedano, misliti s svojo glavo. Prebirati knjige in razmišljati o lastnem življenju....

Knjiga je bila napisana pred 55 leti, a glej ga zlomka, kako je njena vsebina še danes aktualna! Meni neljuba danes aktualna oblast, je želela z nami narediti prav isto. Z RTV zakonom njihovega velikega pravljičarja, so začeli izvajati televizijsko in radijsko enoumje, a jim to ni v celoti uspelo. Večjemu slovenskemu dnevniku je grozovito padla naklada, saj smo bili siti pisarij enega in istega stalno gostujočega peresa, hvalnicam in pljuvalnicam pa ni bilo videti konca. A kaj kmalu po prodaji te časopisne družbe, lahko na policah trafik kupite novo z rumeno opleskano trobilo, v nabiralniku pa se vam pojavi nov brezplačni tednik. Strategija je ista, vsebina enaka. In državna TV danes? Vroči stol so dali čez poletje na hladno, Urška nedolžno in neaktivnopredvolilno nagovorja državljane k pomoči ljudem, ki so bili prizadeti v nedavnem neurju. Njen povodni mož med vzponom na Triglav pove, da ni v taki kondiciji, kot je bil včasih. Prepričana sem, da je temu vzrok vodenje slovenskega predsedovanja EU, ki je bilo verjetno nadvse uspešno. Ne smem pozabiti na zadnjo odmevno oddajo Na zdravje!, pa na vsakodnevno predstavljenje uspehov vlade ... A vseeno ob gledanju zadnjih oddaj na nacionalnki, poslušanju radijskih oddaj, imam občutek, da so začeli uredniki in novinarji razmišljati tudi s svojo glavo, vsaj nekateri. Tako, kot Junak v znanstvenofantastičnemu delu Fahrenheit 451 ... Naj le razmišljajo, ne le oni, temveč tudi mi, državljani te lepe dežele na sončni strani Alp, ki imamo rumene znanstvene fantastike vrh glave in čez.