Sindikati
02.12.09 13:33
(objavi kot novico)
Nekje v ozadju sem včeraj slišala vprašanje." Ali so sindikati sploh kompetentni..."
Seveda so po zakonu kompetentni, da se pogajajo z vlado. Kar odloči reprezentativni sindikat, velja za vse zaposlene.
Sindikati pa po mojem niso komptentni za to kar počnejo danes, čeprav jim to zakon na nek način dovoljuje.
Naj kar navedem primer (veliko jih je) nekaterih sindikatov iz javne uprave, ko so pred menjavo vlade, lansko leto , izsilili večje plače , le za tiste, ki so imeli nasproti ostalim zaposlenim, na primerljivih delovnih mestih v javnem sektorju, že tako velike.
S tem so še povečali nesorazmerje plač v javnem sektorju.
V osnovi so sindikati predstavniki delavcev in bi morali delovati v njihovo korist, namesto tega se je pri mariskaterem sindikatu, ki deljue danes, pokazalo, da deluje le v korist peščice ljudi, ki morda niso niti socialno ali kakorkoli drugače ogroženi. Trdim, da nekateri sindikalni predstavniki, le iztrabljajo zakonske možnosti za to, da posegajo v samo kadrovanje (v negativnem smislu) in celo vplivajio na samo vodenje, v kolikor to lahko...
Nekateri sindikati si svojo kompetenco očitno narobe razlagajo!
Sama sem že davno obupala nad svojim sindikatom in se iz njega tudi izpisala, sicer malo kasneje, kot večina ostalih iz moje izpostave, ki so ga pred leti množično zapustili. Že če bi pogledal kakšno število ljudi se je takrat, naenkrat izpisalo, bi se človek lahko o tem zamislil.
Sindikati so potrebni, toda ne takšni kakršni so povečini danes!
Naj pove o tem še kdo kaj več, iz svojih izkušenj.
Kompetenca sindikatov je že davno izvodenela, podobno kakor kompetenca vladajoče klike, pa najsi bo to trenutna oblast, ali pa katerakoli od predhodnih. Značilnost, ki povezuje obe (in še kako) eliti je, da sože davno pozabili osnovne postulate lastnega obstoja.
Služiti dobrobiti ljudstva (oz. delavstva, v primeru sindikatov) je že davno pozabljena vrednota. Že samo usmerjenost v minimalno plačo je pljunek v obraz sleherniku, ki gazi to zemljico. Govori o zlizanosti sindikalistov z gospodarsko in politično elito, onstran realnosti vsakdana.
Operiranje z izjavami tipa "Pocrkajte, nam itak ni mar!", ki so na dnevnem redu tako Pahorja, kakor Semoliča in še tistega kekca iz GZS je v njihovih glavah že kar nekaj samo po sebi umevnega. Da bi se kdorkoli zganil in opravil svoje delo - to ne gre. Oni so tukaj zato, da kot paraziti izčrpajo gostitelja, dokler ta ne odmre.
Menim, da lahko sindikati in vlada mirno skupaj nazdravijo s šampanjcem brez dvom o kompetencah. Oboji so popolnoma enakovredno prispevali k "zadovoljivim rezultatom", kakor se je izrazil g. Pahor. Tako imamo rastočo brezposlenost (statistično sicer prikrojeno navzdol), tisti, ki po čudežu pa še lahko hodijo v službo, za delo niso plačani niti toliko, da bi v povprečju lahko nekako človeško preživeli.
Delo je tako popolnoma razvrednoteno. V vrednostnem smislu ga je nadomestil profit. In tukaj so sindikati dokazano kompetentni za pogovore z vlado. Oboji so namreč enakovredno pripomogli k neizbežnemu dejstvu, katerega profitabilnost prinaša... To pa je izguba drugega. Izguba na strani delavcev je tolikšna, da so na pragu izumrtja. Zakaj bi se torej sindikati postavljali za interese izumirajoče vrste. Čas je za spremembe. Po novem morajo zastopati vlado. So (verjetno redka preostala) tržna niša zaposlenih, zmožna plačevati članarino.
Zdi se mi, da mešaš jabolke in hruške, ker is nezadovoljen z vsem. Lahko je kritizirati, boš dal še kakšen pameten predlog za nadaljno rešitev iz takšnega stanja?
Kako naj bo Pahor, ki je na vladi komaj leto dni, kriv za vse, kar se je dogajalo v času preteklih vlad? In vsi zahtevajo od njega, da magično reši probleme, ki so se kopičili in nastajali vse od osamosvojive Slovenije...Torej leta in leta...
Zdaj pa se v enem letu pričakuje od njega čudež???????
Takšne kritike, ne morem sprejeti, ne kot državljanka RS, ne kot član SD!
Glede sindikatov pa,
Žal imajo sindikati po naši zakonodaji precej veliko moč.
Menim, da svoje kompetence uporabljajo za napačne namene.
Včasih zahteve nekaterih sindikatov mejijo že na nesmiselno izsiljevanje in ne pameten dogovor, ki bi bil sprejemljiv tako za delodajalce, kot za vse delavce. Poudarjam VSE!
Najbolj pogumni in včasih krivični, do svojih delavcev so seveda nekateri sindikati javnega sektorja.
Če gospodarstvo propada in ni denarja, se bo prej ali slej poznalo tudi v proračunski blagajni in tega se je treba zavedati!
Veš kaj,
takrat, ko delavec lahko bolj zaupa vladi ali svojemu delodajalcu (v mojem primeru je to vlada), je nekaj res hudo narobe z njegovim sindikatom!
Zaupam vladi, da se trudi najti rešitve, tako s spremembo zakonodaje ki bi prinesla določene rešitve na tem področju, kot drugih poti za reševanje kriznih področji.
Ti, pa ne mešaj sindikatov in vlade! Če bi se ti dve "veji" združili, bi ljudje zares ne zaupali nikomur več!
Se strinjam Nadja. Naj pripomnim - sindikati imajo preveliko moč. Vendar je za to kriva tudi država (ne sedanja vlada, katere nekateri člani imajo sicer morda tudi kaj pri tem). Prav tako je problem v preveč administrativni oziroma storilnostno usmerjeni zakonodaji, ki pogosto nima realnih temeljev. No vsekakor upam in verjamem, da bo nekatere probleme Pahorjeva ekipa uspela rešiti.
Nadja Kreft: Nihče ne pričakuje čudeža , malo bolj radikalnih ukrepov, ki bi prinesli več zadovoljstva med POŠTENE ljudi pa si vsekakor želimo.
Zelo brezvezna je ta besedna zveza, kaj so pretekle vlade zaje... Popolnoma isto je govoru Janša!!! Dejmo nekaj SPREMENIT! Ker po enem letu so lopovi še vedno lopovi in na tak način se bojim, da bojo prav tako čez 3 leta!
Poglejta, Marko in PikiJapok, tudi jaz imam majhno plačo in so mi jasne mnoge nepravilnosti, ki so do tega pripeljale, pa ne udriham po vladi, kar vse počez.
Konkretno so nekateri sindikati (lansko leto) tik pred zamenjavo vlade, očitno izkoristili bližajoče se volitve in dosegli povišanje plač tistim delavcem javnega sektorja, ki so imeli napram drugim, s primerljivim delom že tako in tako veklike plače.
S tem so povzročili še večji razkol med plačami.
Torej se sindikati niso ukvarjakli s tistimi, ki so zaslužili malo ampak s tistimi uslužbenci, med katere so spadali po večini le sindikalni zaupniki. (??!!)
Ponavljam, upam in želim si, pa tudi pričakujem, da bo ta vlda ukrepala, bolje, trezneje, vzpostavila nek red in ga tudi vzdrževala), ter poskrbela za ljudi!
Verjamem, da je za to potreben nek čas!
S samim kritiziranjem ne bom prišli nikamor. To je slabo, ono je slabo...
So morda kje tudi konkretni predlogi za izboljšave?
Na vsako kritiko gledam vedno pozitivno, ker opozarja na napake!
Pričakovati, da se bo vse rešilo takoj, je nesmiselno. In kako veš, da se kakšni ukrepi že ne oblikujejo in bodo v kratkem tudi realizirani?
Nisem čisto prepričana o kakšnih "lopovih" sicer govoriš Marko,a strinjam se s tabo, da bi bil že, da se postavi poštene ljudi na pravo mesto...
Marko, ti bi lahko napisal kaj v svojem blogu o teh "lopovih", pa ne tako posplošeno.
Z veseljem dam kak (bolj ali manj) pameten predlog, seveda pa si niti ne delam utvar, da sem vse naštudiral, saj tudi nekako nisem poklican za to.
Glede sindikatov sem pravzaprav večni skeptik (pa saj ne, da sem presneto star, he he), saj so odkar pomnim bolj sami sebi namen. Tako, da si pravilno ugotovila moje "nezadovoljstvo". Kar pogrešam pri sindikatih je predvsem usmerjenost v duhu 49. člena naše ustave in še malo okoli njega. Moj predlog bi torej bil, da bi sindikati, ki se roko na srce in brez cinizma, že zadnji dve desetletji bolj borijo za "nizke plače in zanič delovna mesta", preusmerijo v prizadevanja za večjo dostopnost dela za vse kategorije prebivalstva, za ustrezno ovrednotenje različnih kategorij dela in predvsem za odpravo popolne zamegljenosti razmerja med stroškom dela in prejemki, itd.
Predvsem to slednje se mi zdi, da je v zadnjem času kamen spotike, saj zgleda, kakor da bi tri strani govorile tri jezike. Dejstvo pa je, da če delodajalec nameni za neko delovno mesto 1.000,00 EUR, država najprej vzame iz tega 138,67 EUR (in to poimenuje prispevki na plače), nato iz ostanka vzame še t.i. prispevke iz plač v višini 190,35 EUR. Ker to še vedno ni dovolj, si pri tem znesku vzame še 67,89 EUR t.i. dohodnine. Tako na koncu nekdo, za kogar je delodajalec namenil 1000,00 EUR prejme 603,07 EUR plače. V praksi to pomeni, da je plačilo za delo, ki komajda omogoča preživetje obremenjeno s kar slabimi 40% različnih dajatev z zelo zakompliciranimi imeni. Namenoma nisem razbijal na podrobnejše postavke.
Sedaj pa smo tam. Kateremu delavcu se sanja, da za zahtevanih 600 EUR za delodajalca predstavlja 1000 EUR (ostali stroški delovnega mesta niso vključeni)?
Da ne pozabimo, govorimo o plači, ki je tik nad minimumom preživetja (menda 560 EUR). Četudi bi za ta rang plače popolnoma odpravili dohodnino (npr. z dvigom splošne davčne olajšave), bi se v danem primeru država odpovedala zgolj 6,789%, še vedno ji nedotaknjenih ostane cca. 33% dajatev (iz najnižjih plač).
Zna kak od sindikalistov to razložiti na tako preprost način?!? Če govorimo o 100 tisoč podpovprečno in zelo malo plačanih zaposlenih predstavlja to v skupni masi le za dober procent na mesečni ravni in za cca. 0,33% večji prihodek na strani DDV (ker tak dohodek še ne omogoča akumulacije, gre itak vse za trošenje).
10% realno povečanje plač najslabše plačanim (do 600 EUR NETTO) z dvigom splošne davčne olajšave za to skupino (saj imamo že zdaj olajšave po skupinah), torej v tem trenutku državo "stane" manj kot 1% pobranih dajatev iz skupne mase plač (oz. kakih 75 mio EUR na letni ravni). To je pa manj, kot tisti pred dnevi kupljeni grad na Fužinah, mar ne?
Če se pogovarjamo racionalno... Ne vidim problema. Ne vem, zakaj sindikati ne postavijo vlade pred zid in predstavijo enostavne računice? In ne vem, zakaj se vlada dela, da tega ne zna izračunati sama. Pol ure dela v OpenOffice.org Calc-u. Funkcije ima že vgrajene.
Skratka... Precej je matematike, ki je čisto zdrava kmečka logika in ne zahteva nekega strašnega znanja, če se človek posveti. Ampak meni še vedno zgleda, da velja, kar sem napisal že zgoraj. Zato se strinjam s tem, kar si napisala nazadnje, le v malo spremenjeni v obliki: ljudje vedo, da nimajo več komu zaupati... zato so vsak dan bolj apatični. Delam za gospodarstvo v IT-ju in jih vsakodnevno srečujem... Obrati so oropani duha.
P.S.: In ne, sam ne spadam med zaposlene. Delam kot "freelancer" na področju IT (kjer plačila niti niso tako slaba). In zato morda nisem "osebno vpleten". Ker pa se z "IT podporo optimizaciji procesov" ukvarjam že zadnjih 10 let, nekako vidim kaj "smrdi" in vrtam, kje bi se dalo spremeniti. Zgoraj je zgolj en enostaven primer. Jih je pa veliko.
Sindikati so pristojni, niso pa kompetentni (ne vedo, kaj bi, kako bi in s kom bi).
Tudi mladih članov imajo premalo. ker vse već mladih dela od danes do jutri in za določen čas.
P.S. Ali je Semolič že razkril, koliko zasluži na mesec? Pa Rebolj? Sta vzgojila mladega naslednika? Najhujši se mi zdijo moralizatorji s polno ritjo.
Lipe, kompetentni v pomenu pristojnosti sindikati so, kompetentni v pomenu usposobljenosti oziroma strokovnosti, se mi pa res ne zdijo.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.