Ko bo treba začeti jesti travo, bomo mor

08.09.10 07:40

Naslov, ki sem si ga dobro zapomnil, še bolj pa zaključek: «Dokler se lumparija bolj izplača kot inovativnost in je sleparjenje bolje plačano od znanja in sposobnosti, bo do sprememb prišlo šele, ko bodo ljudje prisiljeni začeti jesti travo«.

Enak zaključek lahko napišem, ko prebiram številne prispevke dr. Marka Kosa, neutrudnega lucidnega publicista, ki že desetletja opozarja, da bo in je ladja »Slovenija« že povsem nasedla. »Kapitani« pa še naprej apelirajo predvsem ali zgolj na solidarnost, na socialno partnerstvo. Pa bomo postali »svetilnik Evrope«?!

Prav, solidarnost je vedno aktualna-etična. Ni dvoma! Solidarnost je lahko samo sočutna, besedna. Lepo. Za konkretno materialno solidarnost pa je žal pogoj, da imaš kaj dati. Vlada seveda z našim mandatom »solidarno« razporeja dohodke, ki smo jih ustvarili državljani. Vlaga javna sredstva v področja, ki naj bi obrodila čim bolj bogate sadove. Pridržujem se tistim, zlasti dr. Kosu, ki pravijo, da je »barka Slovenija« povsem nasedla.

V podpalubju potnike že zaliva voda, na palubi pa »samo-izbrancem« še igra orkester...

Dr. Kos v zadnjih prispevkih, »Prenova visokošolskega študija – čas za razmislek«, med drugim ugotavlja: »Pri kadrih smo odpovedali kot nobena druga evropska država. Zato smo danes nemočni in na milost in nemilost izpostavljeni tujim interesom. Ne kapital, ljudje z znanjem so največje bogastvo države. Vlade so delale z njim lahkomiselno in neodgovorno. Mislite, da je to v eni generaciji sploh mogoče popraviti? A dokler tega ne storimo, smo obsojeni na revščino. Dve desetletji so vlade spodbujale vpis na družboslovje, ekonomijo in pravo, v krizi pa je ta vlada zdaj brez moči in kliče po inovacijah kot veliki rešitvi z neba. Te kadre je postavljala za direktorje, inženirjev tam niste srečali. Zato so podjetja tam, kjer so!

Desettisoči družboslovcev jim pri tem ne bodo koristili niti za ped. Da bi dosegli avstrijsko zasedenost razvojnih oddelkov podjetij, nam primanjkuje 2400 razvijalcev, diplomiranih inženirjev; če bi hoteli doseči Švedsko, jih manjka 4600. Zato imamo malo patentov, blagovnih znamk in finalnih izdelkov, ampak samo poddobavitelje po tuji razvojni recepturi, izpostavljene neusmiljenemu izsiljevanju tujih multinacionalk, in delavci imajo trikrat manjše plače. Zato so tudi ostali poklici v primerjavi s tujci reveži. Ne govoriti, da smo »edinstveni« in specifični! Edinstveni smo po revnih plačah. Vlada kliče zdaj, ko se gospodarstvo potaplja, po inovacijah, ker ji to narekuje tudi EU. Inženirjev, ki jih ustvarjajo, pa ni. Ni jih v vodstvih, ki bi morala dajati vizijo, ideje, zgled. Na ta način Avstrije ne bomo nikoli dohiteli. Nekateri žele na vsak način ostati v revščini. Da bi obveljal njihov prav!  Alternativa je samo vztrajanje v dosedanji revščini, v zaostajanju za bogato Evropo in zapravljanju ogromnih resursov, ki so bili utrgani ljudstvu od njegovega dela, ki ni nič manj naporno kot na Zahodu, vendar je povprečno trikrat manj plačano.«

Aktualen je tudi sledeči objavljen komentar: »Slovenija je tipični primer - z lastno specifiko, ki je delno primerljiva z bivšimi državami vzhodnega bloka, delno pa tudi starimi članicami EU. S prvimi predvsem po tem, da je socialistični (komunistični) družbenogospodarski sistem spodkopal vsakršne temelje zasebnemu (osebnemu) podjetništvu, njegov razpad pa podjetja v državni (družbeni) lasti prepustil bolj ali manj inovativnim plenilcem in ne podjetnim lastnikom. Socializiran zahodnoevropski kapitalizem pa je sprožil drugo nam zdaj znano anomalijo, namreč enačenje podjetništva z upravljalskimi sposobnostmi in kohabitacijo mladih povzpetnikov s položajno zadovoljnimi starejšimi delavci v okvirih tako imenovanega socialnega dialoga. Rezultat je bil na moč podoben, inovativni plenilci so premagali podjetništvo. Po vsem tem pravzaprav ne čudi, da je vsa razprava o pokojninski reformi (tudi) pri nas vezana na neke koeficiente med generacijami, starostno statistiko in leta delovne dobe, nihče pa se ni vprašal, kje za vraga bomo poleg sedanjih 100.000 in še nekaj brezposelnih zaposlili vse tiste, ki jim bomo podaljšali delovno dobo«. 

Berem tudi:"Podjetniki med predlogi za izboljšanje stanja omenjajo večjo konkurenčnost in fleksibilnost trga, prekvalifikacije in dodatna usposabljanja delavcev ter povezanost gospodarstva in znanosti, ki je sedaj namenjena sama sebi. Fakulteta za mangament v nasprotju z zakonom o visokem šolstvu in statutom Univerze na Primorskem je več kot 600 študentov vpisala neposredno v absolventski staž in da so več kot 500 študentom neupravičeno podelili diplome in strokovne nazive. Mladi pridobijo višjo formalno izobrazbo, za delodajalce pa so vse manj uporabni, saj večinoma nimajo niti temeljnih znanj, ki jih potrebujejo na delovnem mestu. Delodajalci jim morajo za višjo formalno izobrazbo izplačati višjo plačo, morajo pa te ljudi šele usposobiti, da se lahko normalno vključijo v delovni proces."

Univerze pa lahko še naprej proizvajajo za trg neuporabne kadre? Znanost pa je lahko še naprej namenjena sama sebi?

Vprašanje za Univerzo, kdo bo jedel travo?!

Franc Mihič, Ribnica