Napaka!
- Ogled strani je omogočen samo registriranim uporabnikom/cam.
Poslansko vprašanje o prodaji Večera
29.06.10 14:12 | maribor, matevž frangež, poslanec, poslansko vprašanje, prodaja, večer, časnik
(objavi kot novico)
Spoštovana gospa
Majda Širca,
ministrica za kulturo
Maribor, 29. junij 2010
Poslansko vprašanje o možnostih Republike Slovenije za zavarovanje Večera
kot medijske institucije širšega nacionalnega in javnega pomena
Spoštovana gospa ministrica,
z veliko zaskrbljenostjo spremljam vesti o prodaji mariborskega Večera. Prepričan sem, da je Večer kot najpomembnejša medijska institucija severovzhodne Slovenije več kot le eden izmed medijev. Je hrbtenica novinarskega prostora Maribora in celotne severovzhodne Slovenije in kot tak eden odločilnih mejnikov slovenskega kulturnega in medijskega prostora. Kar je general Maister uveljavil z odločno in narodnozavedno vojaško akcijo, moramo v 21. stoletju varovati z negovanjem identitete in razvojem kulturnega prostora, prav posebej na občutljivem področju naše severne meje. Zato prodaja Večera ni le vprašanje koncentracije lastništva v medijih, ampak vprašanje širšega javnega interesa, ki mora posebej zanimati tudi pristojno ministrstvo.
Kot je javnost izvedela pred dnevi, je kupec 79,24 % Večera murskosoboško podjetje 3Lan, ki naj bi po javno dostopnih podatkih v letu 2009 ustvarilo 700.000 evrov prihodkov in 44.000 evrov dobička v dejavnosti prodaje računalniške opreme. Pri tem ne želim vnaprej ocenjevati primernosti prodaje Večera navedenemu podjetju ali celo soditi o tem, ali je navedeno podjetje primeren lastnik tako pomembne medijske hiše. Z zaskrbljenostjo pa ocenjujem, da ni veliko garancij, ki bi Večeru omogočale nadaljnji razvoj, krepitev medijskega prostora in pluralnost severovzhodne Slovenije ter nadaljnjo izgradnjo in varovanje svobode uredniškega in novinarskega dela kot predpogoja pluranosti vsakega medija.
Prepričan sem, da deliva ta pogled na pomembnost Večera, zato Vas, spoštovana gospa ministrica, vprašujem:
na kakšen način lahko Republika Slovenija zavaruje Večer kot medijsko institucijo širšega nacionalnega in javnega pomena;
- kako bo presojalo koncentracijo lastništva glede na mnoge javno izpostavljene indice o t.i. slamnati prodaji časnika;
- kako lahko z ustreznimi spremembami medijske zakonodaje bolje zavarujemo javni interes, ne samo skozi vprašanje koncentracije lastništva, ampak ustreznim razvojem in negovanjem novinarske svobode ter spoštovanjem drugih postulatov, ki jamčijo pluralnost medijskega prostora?
Za Vaše odgovore in skrb pri obravnavi tega občutljivega vprašanja se Vam vnaprej najlepše zahvaljujem.
S spoštovanjem,
Matevž Frangež,
poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
A NI ŽE DOSTI, DA JE DRŽAVA ZAVAROVALA RTV, KI ŽIVI OD REKLAM, SEDAJ BI ŠE VEČER, PA DELO, PA VSE ČASOPISE. ITAK JE ZAVAROVALA ŽELEZNICE, KI SO BOLJ POGOLTNE KOT RUKA TAJNA SLUŽBA. NAJ KUPI KDOR IMA DENAR.
ITAK VAM ZA DELAVCE NI, SAMO KAKO BI SVOJE INTERESE ZAVAROVALI!!!
Struktura pred zadnjimi spremembami:
Delo d.d. Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana 79,2376 %
Delo Prodaja, d.d. Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana 6,9392 %
Slovenska odškodninska družba, d.d. Mala ulica 5 1000 Ljubljana 9,9998 %
Mali delničarji 3,8234 %
akršna koli sprememba bo pomenila zmanjšano medijsko koncentracijo, kar je dobro. Večer v lastništvu Dela mu ne more konkurirati in je obsojen na vegetiranje.
Pri kupčkanju z mediji se je politika že pokazala kot vampirska. Eklatantni primer je bil Delo. Prvo je v uredništvo stopil Rupel in ukazal da naj delo naredijo za vladni časopis, potem so mu priključili še mag. Ko so videli da to na ukaz ne bo šlo, so začeli kupčkati modeli, ki so imeli denar. S pomočjo politike, jim je to celo nekoliko uspelo. Pa se zgodi spor. Ljudi ki so za vlado kupovali časopis se prime "vzdevek" tajkuni, ministrstvo za gospodarstvo zapusti sekretarka ki je zadeve imela pod kontrolo.... in izgodi se izredna seja, kamor se odpravi bivši premie po zaupnico. Uro in pol govori o medijih, zganja vojno proti novinarjem in šteje na koliko fotgrafijah so njegovi politični nasprotniki in na kolikih fotkah je on.
Še sreča, da so uspeli nasionalko narediti za dvorni medij, ki ga plačujemo vsi.
Zato draga politika, predno se lotite kupčkanja si poglejte, kako se to ne dela. Prav na Delu, ste se lahko nauičili!
To pričakujemo od naših (predvsem Mbr)poslancev.
Vsi trije mariborski javnosti dolgujete še na odgovor na zapisano v torkovem Večeru z dne, 29. junija 2010, z naslovom "Ali turistični razvoj Drave blokirajo Avstrijci?"
Iztrgano iz citata: "...so pomoč poiskali pri mariborskih poslancih v državnem zboru, ker pa naj ti interesa za razreševanje omenjenega problema ne bi bili pokazali..." terja javni odgovor.
Dragi Bogdan,
povsem možno je, da kdaj kakšno stvar spregledam ali dalj časa na kakšen mail ne odgovorim. Situacije v zvezi s tem problemom se ne spomnim, zato sem danes poklical gospoda Radovanoviča iz podjetja Ostroga d.o.o. in preveril, ali me je poizkušal kontaktirati ali mi je poslal e-pošto ali kakšno drugo sporočilo v zvezi s tem.
Gospod Radovanovič je povedal, da je na problem opozoril nekega drugega poslanca in ne mene. Sam torej o tem nisem bil obveščen.
Glede na poslansko vprašanje kolega Ribiča je zato smiselno počakati na odgovor.
M.
Mariborske poslance SD razumem kot trio, ki dela enotno in usklajeno s politiko stranke in vlade.
Bistvo mojega komentarja pa se je nanašalo na to, da se med vrsticami temu triu očita, da v tem primeru ne deluje za Maribor in zato mora za to intervenirati dupleški poslanec, ki je slučajno član županove stranke. Verjetno sva si edina, da je Simončič Steinerjeva mojstrica svoje obrti. To pa resnično terja odgovor nam, vašim volivcem in Mariboru kot celoti.
PROŠNJA ZA UREDITEV MOJEGA SOCIALNEGA STATUSA
Sem Rajko Šajnovič, romski pesnik, pisatelj, prevajalec in pravljičar; sem najstarejši romski ustvarjalec, ki se že 30 let ukvarjam s pisanjem. Iz medijev je razvidno, da sem pionir na področju romske kulture na Dolenjskem in dolgoletni borec za romske pravice. Več podatkov o meni lahko dobite na spletnih straneh. Do sedaj sem napisal in objavil 3 knjige: pesniško zbirko POT/DROM, prozno delo BITI ROM, ROMSKI OTROK, knjigo pravljic z naslovom ROMSKE PRAVLJICE. V romščino sem prevedel Poezijo in pesmi Franceta Prešerna in prevedel pesmi Lojzeta Podobnika, ki je izdal dvojezično pesniško zbirko ROMOV KRIK. Z omenjenim pesnikom bova v kratkem izdala novo dvojezično pesniško zbirko, z naslovom Rajkove pesmi. Za izdajo imam pripravljeno tudi versko gradivo – prevod Svetega pisma (stara in nova zaveza).
Star sem 63 let, sem invalid III. kategorije, poročen in z ženo Jovanko živiva v romskem naselju Šmihel, v Novem mestu, v neprimernem stanovanju, saj ne izpolnjuje nobenih kriterijev za normalno bivanje. Zdravstvena inšpekcija iz Novega mesta je zapisniško ugotovila neprimernost za bivanje in predlagala pristojni službi, da mi dodelijo novo stanovanje, vendar pa iz tega ni bilo nič. Res je, da mi je Mestna občina Novo mesto ponudila kot rešitev bivalni kontejner, kar pa nisem sprejel, zato ker bi ta bivalna enota stala v romskem naselju. Zaradi osebnih razlogov, zaradi nenehnih šikaniranj s strani Romov in zaradi neprimernih okoliščin za moje ustvarjanje, bi se rad odselil iz romskega naselja v manjše stanovanje, staro hišo, v bivalni objekt, kjer bi lahko nadaljeval s svojim delom na področju kulture in seveda, kjer bi z ženo mirno živela. Pripravljen sem plačevati stanarino do 100 evrov mesečno. Oba z ženo sva zelo bolehna, za kar imava ustrezna potrdila. Nihče ni zaposlen. Živiva od moje socialne podpore 370 evrov. Žena ne dobi nadomestila in nikakršne socialne pomoči, ker še nima urejenega status slovenskega državljana, je namreč tujka, ki pa ima dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji, kjer živi več kot 30 let.
Zaradi nizkega mesečnega dohodka in stroškov bivanja ( 80 evrov kredit, 80 evrov stroški elektrike in 40 evrov voda) mi ostane zelo malo za hrano in razne pripomočke, ki jih rabim za pisanje (papir, internet, pošta, printanje), zato sem trenutno zadolžen pri Telekomu okoli 1500 evrov, za katere ne vem kako jih bom poravnal. Že zdaj vem, da mi bodo vzeli regres, katerega sva z ženo tako dolgo čakala.
Najino življenje je velika mora. Z dneva v dan sva lačna, hraniva se z odpadki, ki jih žena najde v smeteh, oziroma od daru dobrih ljudi. Ne vem, kako naj se rešiva iz te groze, nenehnega strahu, kako preživeti. Ne morem si misliti, da na tem svetu ni človeka ali institucije, da bi nama pomagali iz blata, da bi naju rešili groze – ne bojiva se revščine, bojiva se lakote, mraza in bolezni, ki naju je že krepko načela. Marsikomu sem pomagal, veliko sem storil za romsko kulturo,
tudi za romske otroke, šolo, vedno zastonj. Tudi od knjig nisem nič zaslužil, zaslužili so založniki in prodajalci. Po naravi sem velik optimist, vendar pa zadnje čase opažam, da postajam depresiven in oba z ženo sva anksiozna.
Poskusil sem marsikaj, napisal nešteto pisem – prošenj za pomoč in vedno sem naletel na gluha ušesa, tudi pri Zveza Romov Slovenije, da ne omenjam pristojne organe občine in tudi specifične državne organe. Hudo mi je in izgubljam voljo do življenja. Nekaj se mora zgoditi, da se bo prekinila ta mora. Prosim vas pomagajte, obiščite me in rešimo situacijo, da ne bo prepozno. Že sedaj povem, da enkratna finančna pomoč ni rešitev.
Menim, da je moje ustvarjanje tudi delo, saj dnevno pišem po več ur in ne pišem za sebe ampak za zanamce – s pisanjem ustvarjam romsko kulturo in se trudim, da naš jezik ne bo zamrl. Že iz tega stališča bi morala družba poskrbeti za moje dostojno življenje. Nikoli nisem kradel, nimam pogojev, da bi nabiral zelišča, odpadne surovine in se šel razno prekupčevanja – dejavnosti s katerimi preživi marsikatera romska družina. Moja žena je z dneva v dan bolj bolna, težje hodi, kakor tudi jaz in bojiva se, kdo bo za naju nabiral hrano »po posodah za smeti« Kdo in kako.
Če se ne boste resno lotili moje more, najine lakote, neustreznega bivanja in še marsikaj, kar človeku jemlje dostojanstvo, bom omenjeno pismo posredoval vsem medijem v Sloveniji in pristojnim organom v Evropi in Združenim narodom. Ne bom tiho, kričal bom glasno in se boril za svoje dostojanstvo, saj sem vendar – le človek. Če država ni sposobna, da me reši, naj me ubije – hitro, ne na obroke, kot zdaj to počne. Edino, če čakate, da bova midva z ženo zaključila to zgodbo. Ne grozim, govorim iz obupa in s solzami v očeh.
RAJKO ŠAJNOVIČ
BREZ POMOČI IN REŠITVE
Sem Rajko Šajnovič iz romskega naselja Šmihel pri Novem mestu. V javnosti je že dolgo znano, da imam resen stanovanjski problem. Poročal sem že, da sem imel v času dežja že večkrat poplavo. Stanovanje, v katerem živim je več stanovanjski objekt in je last Mestne občine Novo mesto. Objekt je bil zgrajen leta 1979 in je že dolgo neprimeren za bivanje, kar je ugotovila pristojna inšpekcijska služba. S tem, da nihče ne ukrepa sem se že sprijaznil, večjo težavo mi povzroča streha, ker je strešna kritina poškodovana, zato streha pušča in v bivalnih prostorih je vse mokro in se dela škoda na pohištvu in ostali opremi. Posebno nevarna pa je električna napeljava, ki zaradi slabe in nekvalitetne izvedbe ogroža življenja stanovalcev.
Tako je bilo tudi v noči na 16.6.2010, ko je močno deževalo. Z ženo sva celo noč stregla vodo v posode in odlivala vodo, da ni prišlo do poplave. Ker nisva več obvladovala vodnih curkov sva poklicala 112 in prijazna gospa je res poslala 2 gasilca, ki pa sta ob pregledu prostorov ugotovila, da to ni njihova pristojnost. Preden sta odšla, sta mi predlagala, da naj streho prekrijem s polivinilasto folijo. Ker nimava denarja sva se obrnila na več pristojnih naslovov, vendar pa sva povsod naletela na gluha ušesa. Iz zagate me je rešil moj prijatelj, ki mi je takoj zjutraj prinesel folijo s katero smo prekrili streho in na ta način preprečili še večjo škodo.
Oba z ženo sva socialno in zdravstveno ogrožena. Oba sva že starejša, star sem 62 let in sem delovni invalid, žena pa je stara 58 in je hud revmatični bolnik. Oba sva nesposobna, da sama popraviva streho in kar je še huje – nimava denarja za popravilo strehe, saj imava tako nizek mesečni dohodek, da komaj preživiva. Lakota je najina dnevna spremljevalka. Ne vidim in ne najdem več izhoda iz tega začaranega kroga. Sprašujem se, le kdo bo pomagal in rešil mene in mojo ženo?
Z omenjenim dopisom javno opozarjam lastnika stanovanjskega objekta, da poskrbi za streho in uredi objekt tako, da ne bo nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, ki živijo v teh prostorih in istočasno opozarjam vse pristojne inšpekcijske službe, da v skladu z zakonom ukrepajo, ker gre v danem primeru za vse znake kaznivega dejanja Povzročitve splošne nevarnosti.
Dovolj imam sprenevedanj, puhlih obljub in raznih šikaniranj, žalitev s strani delavcev pristojnih služb. Res je, da sem Rom, za vas drugorazredni človek, ne pozabite, sem pa državljan Slovenije, kar pomeni, da me mora ščititi Ustava RS in vsi zakoni, ki urejajo pravna razmerja v naši državi.
Rajko Šajnovič
Avtor: Lojze Podobnik
Poroča: Rajko Šajnovič
REVŠČINA ŠE ŽIVI
Dobri ljudje, ne dovolimo, da v naši bližini živijo lačni ljudje, ljudje, ki se hranijo s smetmi, ki smo jih odvrgli mi, ki se še ne zavedamo lakote in takšnih težav, ki pestijo Rajka in njegovo ženo. Sram me je, da nisem spoznal njegove revščine in da mu nisem dovolj pomagal. Rajka zelo dobro poznam, kot literarnega ustvarjalca, poznam njegove knjige, pesmi, pravljice, zgodbe in še marsikaj, kar je zapisano na spletnih straneh; Rajko je resnično veliko naredil za romsko kulturo, saj je bil prvi dolenjski Rom, ki je začel pisati v romščini, ki je neumorno zbiral in zapisoval pristne romske besede, beležil običaje in dogodke – menim, da je za romsko ljudstvo pomemben mož in ta zapis naj bo v opomin vsem romskim funkcionarjem in hkrati apel, da pomagajo svojemu človeku, da bo zaživel dostojno življenje. Res je, da vsi čutimo pomanjkanje: eni bolj, kot drugi, a to ni razlog, da smo brezčutni do sočloveka, ki trpi in zgublja voljo do življenja. Vplivajmo na odgovorne ustanove in posameznike, pomagajmo Rajku. Gospod Muc, g. Rudaš, ga. Balažek in vsi, ki kaj pomenite v slovenski romski skupnosti, pa tudi vi g. Baluh … To naj bo vaš izziv: pokažite svojo politično moč in rešite Rajka iz obupne situacije, saj je vendar vaš človek in ne tako malo pomemben mož. Dobri ljudje, pomagajte mi, da rešimo Rajkove težave. Rajko, za začetek ti poklanjam 20 knjig Romovega krika – prodaj jih in imel boš vsaj za kruh.
Čororipe još živini – revščina še živi
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.