Delavski odkup podjetja
08.02.09 11:16
(objavi kot novico)
Možna rešitev za mariborski STS
V petek sem Vladi Republike Slovenije predlagal oblikovanje sistemskega ukrepa za kreditiranje delavskih odkupov podjetij (employees buyout), vzpodbujen s situacijo v mariborskem podjetju Siemens Transportation Systems. Prepričan sem, da je to lahko uspešen model rešitve tega podjetja z več kot 150-letno tradicijo in - v to verjamem - sposobnostjo, znanjem in delom delavcev, da presežejo sedanjo krizo in pokažejo, da lahko podjetje v lasti delavcev uspešno konkurira na svetovnem trgu tirnih vozil.
Podjetja v večinski ali pretežni lasti zaposlenih v Veliki Britaniji letno ustvarijo okoli 20 milijard € letnega prometa, kar predstavlja že pomemben delež gospodarstva in se ocenjuje kot vedno bolj uspešen poslovni model (vir). Zato je tudi v času krize več kot primerno, da uporabimo takšen model za reševanje problematike v določenih podjetjih in za njihov nov poslovni zagon.
Vladi sem predlagal, da preko ustrezne institucije ustanovi posebno kreditno linijo za financiranje delavskih odkupov podjetij. Ukrep lahko Vlada izvede preko kreditne institucije, kakršna je Slovenska razvojna in izvozna banka, ki jo Vlada že uporablja za financiranje določenih ciljev razvojne in protikrizne politike.
Ob tem predlagam, da s konceptom delavskega odkupa podjetij pristopimo k reševanju podjetja Siemens Transportation Systems d.o.o. (nekdanja TVT Nova) tako, da se:
- delavcem podjetja z vzpostavitvijo kreditne linije omogoči kandidiranje za kreditna sredstva za delavski odkup podjetja
- preko ustrezne državne institucije (npr. posebna družba za prestrukturiranje podjetij v nastajanju) pristopi k sofinanciranju odkupa podjetja od sedanjega lastnika v manjšinskem deležu, ki naj zagotovi sodelovanje pri oblikovanju nove poslovne politike podjetja in oblikovanju strokovnega upravljanja
- da v komunikaciji s sedanjimi lastniki podjetja Vlada pomaga vzpostaviti interes za prodajo podjetja delavcem in zagotovi dela za prehodno obdobje, ki jih je Siemens ponujal dosedanjim interesentom za odkup podjetja
Predlog navedenega sistemskega ukrepa je vzpodbujen s situacijo v mariborski družbi Siemens Transportation Systems, ki se je zaradi konsolidacije svojih proizvodnih zmogljivosti na drugih lokacijah po Evropi odločil likvidirati podjetje v Mariboru.
Naveden ukrep predstavlja možnost, da delavci z najemom kredita, ki ga kreditodajalec zavaruje s premoženjem podjetja, odkupijo podjetje. Sodeč po razgovorih z delavci so za takšno možnost zainteresirani, saj so prepričani, da lahko podjetje s trženjem svoje proizvodnje zagotovi nove trge za ohranitev podjetja in njegov nadaljnji razvoj.
Današnja družba Siemens Transportation Systems je podjetje, ki nadaljujejo več kot 150 – letno tradicijo proizvodnje in remonta tirnih vozil, ki se je razvilo v Mariboru v obliki železniških delavnic ob južni železnici na polovici poti med Dunajem in Trstom. Omenjene železniške delavnice predstavljajo sam začetek industrializacije Maribora in so imele vpliv na razvoj drugih industrijskih panog v mestu. Podjetje zaposluje 322 delavcev. Odkar je v lastništvu koncerna Siemens je izdelovalo tirna vozila, ki jih je Siemens tržil centralno. Podjetje tako ni imelo lastne iniciative pri pridobivanju poslov, zato je vzpostavitev ustrezne trženjske funkcije v s strani delavcev odkupljenem podjetju njihova prioritetna naloga.
Koncern Siemens se je odločil za likvidacijo tega podjetja zaradi konsolidacije svojih proizvodnih zmogljivosti na drugih lokacijah. Prepričan sem, da lahko navedeno podjetje preživi tudi brez strateškega partnerja, ob predpostavki, da postavi strokoven in ambiciozen menedžment, v najkrajšem času vzpostavi potrebne trženjske aktivnosti in za prehodno obdobje od Siemensa pridobi del poslov (200.000 ur proizvodnega dela, ki ga je sedanji lastnik obljubljal potencialnim kupcem).
Delavci podjetja so že večkrat izrazili pričakovanje, da jim bo država pomagala. Država seveda ne more vstopiti v lastništvo podjetja, prav tako ne more zagotoviti posla. Lahko pa z odprtjem sistemske možnosti za delavske odkupe podjetja omogoči delavcem, da prevzamejo odgovornost za prihodnost podjetja.
Ob tem poudarjam, da utegne predlagan ukrep koristiti tudi v drugih podobnih situacijah, ko se bodo lastniki zaradi ekonomike kapitala odločali za zapiranje proizvodnih obratov v Sloveniji. Naveden ukrep sam po sebi ne ustvarja dodane vrednosti, omogoča pa delavcem, da ohranijo svoja delovna mesta s prevzemom večjega dela tveganj za svojo usodo.
Še posebej v Mariboru se predobro zavedamo, kakšno nepopravljivo škodo povzroči zaprtje podjetja, saj se za vselej razbije zaokrožena in organizirana poslovna in razvojna jedra, uniči delovna mesta in izgubi dragoceno znanje in izkušnje delavcev.
O svojih pogledih na reševanje podjetja STS in o ukrepih, ki jih predlagam Vladi, bom predvidoma prihodnji teden spregovoril tudi na novinarski konferenci.
Upam, da bo ukrep sprejet in da se neha agonija teh delavcev. Še predobro vem, kaj prestajajo, saj sem to že dala skozi.
Vse lepo in prav toda, kdo je podjetje, ki je že bilo njihovo prodal Siemensu?
Vlada bi morala skozi Slovenske železnice imeti več posluha za sebe in STS, če pa ta ista vlada ponuja 400 tisoč € za odkup namesto 5 mio in ob tako slabem obstoječem voznem parku, je še večji precedens.
Kolikor vem, je ogromno administracije v STS, za katero je potrebno poskrbeti z naravnimi osipi ali odpravninami, izvršilne delavce s strokovnim suportom pa zadržati in oživeti proizvodnjo.
Vlada pa mora prisiliti Slovenske železnice, saj je lastnik, da oskrbujejo svoj vozni park iz STS in ne iz Italije ali drugih držav.
Predlog je nasploh zelo dober v prvem delu, zlasti ker gre na nek način za uresničevanje predvolilnih obljub - udeležba delavcev pri dobičku.
Obenem bi zaščitili delavce pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Lahko rečem, da se v času krize, za obstoj podjetja bolj skrbijo delavci kot lastniki kapitala, saj slednji zavračajo naročila z minimalnimi dobički.
Vidim prevsem dva prblema:
1. kako oceniti realno vrednost podjetja
2. kako določiti, kateri delavci so upravičeni do nakupa in kateri ne
To je smešno, delavce bojo vporabili za dokapitalizacijo podjetja, vrh ostaja isti, za njih ne bo bitne spremembe.
Ivan, odlično vprašanje!
Ne morem verjet od kod našim politom takšne ideje. Zopet iz tujine.
Pa poglejmo kolikšna je starost delavcev v STS. Večina ima do pokoja nekaj let in banke in država jim bo dala kredite. Ja na kaj le - na par let dela pol pa ponovno agonija. Dela ni, zato je tako, zraven tega pa dragi politiki , gospa Merkel ščiti z zapiranjem Siemensovih tovarn izven Nemčije svoje delavce v Nemčiji in ne v EVROPI. Dajte razmišljat v tej smeri. Vi bi pa še pod pretvezo okoljevarstva dalali dotacije za nakup novih avtomobilov, kot to delajo v Nemčiji. HE HE , v Nemčiji je koncentracija največje avtomobilske industrije v EVROPI in Merklova s tem podpira nemško avtomobilsko industrijo.
SEDAJ PA BI MI PODPIRALI NEMŠKO AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO, ONI PA ZAPIRAJO SIEMENS V MARIBORU..... GOSPODJE POLITIKI, TO JE EVROPA:::::::
DAJTE ŽE ENKRAT S SVOJO GLAVO RAZMIŠLJAT
Ne gre samo za STS, nasploh delavski odkup podjetja ni ne smešna in ne slaba ideja.
Delavski odkup podjetja je vsekakor dobra ideja. Še posebej, če izhaja iz delavcev samih, če so dejansko pripravljeni nekaj tvegati in če to financira komercialan banka, ki predloženemu poslovnemu načrtu verjame.
Če pa je zraven tako državni vpliv na banko, kot na kupce, se pravi ta takšnemu podjetju potem država rihta posle, potem gre pa za prikrito državno pomoč. Sam sem za to, da so pomoči, če že so, transparentne, ne pa zakrite z "delavskim odkupom".
Konkretno za STS, naj delavci pripravijo poslovni načrt, poiščejo možnosti financiranja pri komercialnih bankah, šele nato pa pri (para)državnih.
Nenazadnje zakaj bi se omejili le na delavce? Naj ustanovijo d.d. (zahtevano je zelo malo kapitala), ki naj ponudi svoje delnice v javni ponudbi, s tako zbranimi sredstvi pa potem odkupi STS.
Če projekt ne bo uspel, pač ni dovolj interesa med Slovenci, zato tudi res ne vidim zakaj bi država za nas to počela, če sami tega nočemo.
Radenko
Vlada pa mora prisiliti Slovenske železnice, saj je lastnik, da oskrbujejo svoj vozni park iz STS in ne iz Italije ali drugih držav. Ej moj Radenko, a ti poznaš pomen demokracije in tržnega gospodarstva??? Očitno ne, da tako pišeš. Država ne more na slovenskih železnicah vzpostaviti normalnih razmer za delo, kaj šele, da bo kaj zahtevala. Pa še Pavliča pa Brdajsa mora prej vprašat kje bo kaj kupovala. In to navkljub skoraj 50% upada tovornega prometa in cca 3000 delavcev na SŽ, ki hodijo v službo na malico in pa čitat časopis.
Mislim,da ni osnovno vprašanje lastnina. Pomembnejše je vprašanje upravljanja firm. Res je, da je v ureditvi, ki jo imamo, lastnina temelj za upravljalske pravice. Lahko je tudi drugače in sicer tako, da sta delo in kapital pri upravljanju in delitvi dobička enakopravna pač v dejanskem razmerju razmerju, ki je v neki gospodarski družbi(bilanca stanja konec prejšnega leta.
Nesporno je, da se IUV, Elan, tajkuni in vrsta drugih "svinjarij" ne bi dogajali, če bi tako bilo. Idealno priložnost za tako ureditev smo izgubili leta 92. Je pa kriza tudi ena prelomnica, v kateri bodo potrebne korenite spremb v modelih upravljanja in delitve družbenega proizvoda, še posebej zato, ker je nesporno, da bomo morali prihodnji razvoj v veliko večji meri graditi na človeških ustvarjalnih potencialih, znanju inovacihjah, motivaciji, dobri organizaciji, podjetniški kulturi in podobnih mehanizmih. S tem ne mislim, da bi delavci iza stružnic sedeli v upravnih in nadzornih odborih. bi pa bili tisti, ki bi v te organe postavili kvalificirane in njim odgovorne ljudi.
Ovire, da delavci odkupijo tovarno že danes pa ne vidim. Potrebna je le volja in denar. Pri tem pa en Bavčar, Šrot ali 300 delavcev v Mariboru ne sme biti v različnem položaju.
Silvester - tebi pa 50 let socializma in samoupravljanja v pol evrope ni dovolj?
Delavsko soupravljanje skozi delavsko solastništvo je ok, če so pač delavci svobodno solastniki. Če pa ne želijo biti, potem se jih ne sme siliti.
PS: Zakaj hudiča je Slovenija po drugi svetovni vojni tako zaostala za nemčijo, če pa je imela idealen družbeni sistem - socializem s samoupravljanjem???
Marko!To, kar ponujam kot idejo je daleč od socializma in samoupravljanja.
Prvič,ne ukinjam zasebne lastnine in tudi ne trga. Samoupravljanje pa ni bilo nič drugega kot to, da je partija upravljala podjetja in družbo.Ne misli, da so imeli zaposleni ali državljani kaj besede (formalno morda, dejansko pa ne) Pa saj je partijskega upravljanja še danes zelo veliko. Kar poglej v Palomo zadnja leta, in še v vsa druga državna podjetja. Prav moj predlog bi delno zmanjšal moč takega neučinkovitega upravljanja, ki je skrbelo le za žepe posameznikov in elit. Socializem ni propadel zaradi socialne naravnanosti, pač pa zaradi nepriznavanja trga in neučinkovitega partijskega upravljanja. To drugo nas tudi danes še hudičevo žuli. Položaj in cena dela, ki jo dosega na trgu je odvisen predvsem od tega kako se to delo skozi proizvod ali storitev proda na trgu.
Sicer pa saj imamo že danes v sistemu vgrajeno, da imajo zaposleni svoje člane v nadzornih organih in celo delavske direktorje. to drugo je res neumnost. Res je, da recimo na železnicah ti zavirajo razvoj, vendar je vzrok temu, da je firma še vedno v položaju, ko jo financira država in položaj zaposlenih ni odvisen od trga, ampak je bil od partije na oblasti v zadnjih štirih letih.Moj predlog je torej naravnan v zmanjševanje moči partije ali apsolutne vladavine kapitala. Pa saj vidimo, kam je pripeljala svet pogoltnost kapitala.
Kolikor vidim,naj bišlo podjetje v stečaj ali še lepše v zaprtje. Španija je za take in podobneprimere uzakonila "societades laborales" torej družbe dela čeprav je prav Španija ena od držav,kiimamočnorazvito zadružništvo,tudiv proizvodnjah različnih tipov. Gledenato, da bodo delavci pristali nanadomestilu za plače, bi bilomogoče dobrorazmišljati o uporabi teh nadomestil za ohranitev proizvodnje. Tako sose namreč lotevali delavskega lastninjenja v Španiji.Lahko pa bi zadevo izpeljali kot zadružno organizacijo. Pomemben del takega lastninjenja je seveda ohranitev delovnih mest. Firmo, ki dela z izgubo je zelo težavno sanirati, je pa zato enostavno in možno prevzeti firmo,kidela z minimalnim dobičkom,ki za kapital ni zanimiv je pa zato zanimiva za zaposlene. Sicer pa naj vam povem, da tako v Italiji kakor tudi v Španiji in Franciji rečejo zadrugam združeno delo, kar je čisto primeren izraz,če seveda zadruge nastanejo z združevanjem dela ne pa kapitala.
Predlog Matevža Frangeža je zato lahko super zadeva, le izpeljan bi moral biti na osnovi prostovoljne odločitve vsakega posameznika in obvezno, bi moral predvideti stroške izgube delovnih mest, ki bi nastali ob zaprtju firme. Mislim tudi, da bi se morali lotiti zadeve sistematično in sistemsko, da bi na osnovi izkušnje lahko taka pobuda delovala vsepovsod tam, kjer je dobiček podjetja prenizek, da bi bilo le to zanimivo za kapital.
Če pa omenim še čisto praktične posledice, ki so jih take odločitve vlad o delavskem lastništvu prinesle v EU, lahko samo zapišem, da so tako delavsko lastništvo (pri nas je bolj žalostno) kot tudi zadružništvo (tudi v drugih dejavnostih razen kmetijske) relativno pogoste rešitve, ki so pogosto tudi zelo uspešne. Seveda je tak "prevzem"dobro izveden,le če so aktivno uključene tudi sindikalne organizacije in predvsem vsi na osnovi svobodne volje zainteresirani zaposleni.
Silvester, točno tako lepo so govoričili po vojni vrli komunisti. V čem se ti razlikuješ od njih? Govorite že isto. Kje je garancija, da se tvoje ideje ne bodo povamirile.
A obstajajo kakšne garancije v današnji družbi? Ali ne plačujemo vsi pogoltnosti raznih managerjev tako domačih kot svetovnih, ali ostaja kakšna garancija, da jih ne bomo plačevali npr. naslednjih 10 let??
Sicer pa je kar nekaj razlike med idejami,ki so se kot vampirske rodile in onimi, ki so se povampirile. Oboje pa produciramo ljudje in to krvavi pod kožo.
Marko,malo ste me pa v smeh spravili s tem "PS.: Zakaj hudiča je Slovenija po drugi svetovni vojni tako zaostala za nemčijo, če pa je imela idealen družbeni sistem - socializem s samoupravljanjem???"
Upam, da niste čisto resno mislil tisto o zaostajanju in tudi tisto o "idealnem sistemu". Sicer pa "najidealnejši" sistem ne zagotavljaprav ničesar. Ljudje so tisti,ki kreirajo svoje sisteme, in ko jih vladajoči zanje, je pogosto tako, da ostajajo mrtve črke na papirju......
Sicer pa naj zapišem še kakšno o samoupravljanju, ki si ga danes privoščijo firme, ki se zavedajo ustvarjalnosti vsakega posameznika in je sodelovanje pri upravljanju eden od pogojev ustvarjalnosti, kreativnosti in inventivnosti......
Seveda sem mislil resno. Slovenija je precej zaostala, in vzrok je sistem.
Jup, podjetja oz. lastniki, ki se zavedajo ustvarjalnosti posameznika bodo kar sami vspostavili soupravljanje zaposlenih. Kot tudi marsikatero podjetje razdeli del dobička zaposlenim.
Ampak, če to ni prostovoljno, tako s strani lastnika kot tudi zaposlenih, če je neka državna prisila, potem pa se to izjalovi.
To vse smo že videli. Delavce, ki so stavkali v tovarnah katerih lastniki so bili. To ne gre. Delavec potrebuje kapital, kapital potrebuje delavce. Le vzajemno spoštovanje je recept za uspešno prihodnost. Podarjeni kapital (recimo državno lastništvo) iz izkušenj kaže na neracionalno obnašanje do tega kapitala.
Lep primer je amortizacija v naših bolnicah. Poglejte relane podatake, in bo vsakemu jasno zakaj je to zgrešen model.
Marko! Kako veš kaj so govorili komunisti, ko si več kot dvajset let mlajši od mene, pa še sam tega ne vem.
Garancija za moje ideje je le ena in to je svoboda vsakega človeka. Tudi tistega, ki mu je dal Kardelj darilo, nanj napisal, da je lastnik podjetij in je celo verjel, da je tako, čeprav je bila lastnik država in upravljalec partija. Podobno je s tvojimi lastniki, ki se zavedajo ustvarjalnosti ljudi in jim DAJO možnost soupravljanja in del dobička. To tvoje ni svoboda je le sol za pridno pašo. Svoboda je samo, če je izvirna in je nihče ne odmerja.
Prav imaš, ko praviš, da delo potrebuje kapital in kapital delo in je vzajemno spoštovanje recept za uspešnost. Pa saj to pravim tudi sam. Ne sprejemam pa odnosa, da je kapital ali Kardelj tisti, ki odmerja dozo pravic in svobode delu. Prav imaš, da prisila tudi pri urpavljalskih modelih ni uspešna, nimaš pa prav, da jo odmerja kapital, ko se, ali se zave koristi. To ni svoboda dela.
Glede stavk velja tisto o pristnosti lastnine tovarn delavcev. Enako bi bilo vprašanje: Zakaj protestira milijone Parižanov, ko pa je vendar Francija repubilika, kjer vlada ljudstvo?
Zakaj pa te moti amortizacija v bolnišnicah pa res ne razumem.
Državno lastništvo ni noben podarjen kapital. Drugo je vprašanje legalno, še bolj, legitimno pridobljeno premoženje. Poleg legalnosti in legitimnosti je pri tem premoženju problem ta, da daje pravice do upravljanja in dobička. Prav to pa moj model upravljanja delno amortizira. Na koncu vsi živimo od ustvarjenega BDP in ne od lastnine.
Sklepam, da si strojnik. Žal se življenja ne da uravnavati, kot Boinf 707. So pa strojniška znanja pri urejanju družbe zelo koristna, vendar le, če so v intelktualnem sožitju z vsemi drugimi znanji in vedami.
Nisem strojnik. Sem pa naravoslovec. Po izobrazbi in duši.
Videl sem, kako je bila moja mama in njen oče navdušena nad družbenimi spremembami po vojni. Ko je izkoriščan delavec, dobil svoj košček zemlje, in končno občutek da sedaj pa dela za sebe, ne za kapitalista.
Itd... opazuj svet okoli sebe.
Ko boš pogledal kako je z amortizacijo, ti bo jasno zakaj me moti.
Razpravljanje o zaostajanju Slovenije zaradi sistema se mi zdi malo kratkovidno. Če se lotiva te teme, potem je treba vzeti v zakup ekonomijo predvojne in medvojne Nemčije, predvojne in medvojne Slovenije, povojno poplačilo škod, investiranje v povojni Nemčiji, položaj povojne Nemčije….. ekonomijo te iste Nemčije……………politične in politikantske interese hladne vojne, prilive kapitala po vojni...... pa še kaj bi se našlo........
Ko pišem o upravljanju, pišem o samoupravljanju v zelo specifičnih firmah, ki se jim reče zadruge (pa da ne bo pomote – o zadrugah proizvodnega tipa). In če gre za zadruge je prvi princip prostovoljno članstvo. Torej ne pišem o soupravljanju ali o delu dobička zaposlenim!
Drugače pa nebi kaj dosti pisala o čemer koli podarjenem.
No bom pa še malo marksista. Če se ne motim je kapital le akumulirana dodana vrednost, ki jo ustvarja človek. Torej je dilema kdo koga potrebuje malček mimo. Je pa res vprašanje zavesti torej odnosa kapitala in dela.
Pa tudi tukaj nebi poenostavljala, saj je problem lastnine vse bolj odprt predvsem zaradi nekaterih vse pogostejših oblik lastnine, ki jim pravzaprav tako niti ne moremo več reči – intelektualna “lastnina”.
Zgrešeni modeli? Očitno vam Marko še ni prišlo do živega, da so krizo, ki jo doživljamo povzročili prav tisti, ki so pridno desetletja pridigali o trgu in privatizaciji vsega (tudi obrambne funkcije države in še česa.....) zdaj bomo pa vsi plačevali njihove izgube.
Bo že kaj narobe tudi s tem modelom svobodnega trga in popolne privatne iniciative, brez kakršne koli odgovornosti do skupnosti ali cello globalne družbe.
Jadranka, svobodni trg in privatna iniciativa se bosta pobrala. Morda v par mesecih, morda v par letih, ampak se bosta.
Ko se je sesul socializem, ni bilo drugega izhoda kot v .....
Že mogoče vendar mislim, da je svet in tudi pri nas je tako, preveč nasedal dogmi Friedmana in njegovih učencev, tudi slovenskih.
Preveč mimo grede smo zavrgli nekatere izkušnje, prepogosto smo trg kovali v nebo in razen zaradi svetovne navlake liberizma, smo sproducirali tudi svojo. Zdaj pa prepogosto vidimo rešitve v državi. Meni se namreč zdi, da gredo sredstva (davkoplačevalcev ali pa delavcev) prepogosto v smeri zniževanja cene delovne sile. Ko pa je cena delovne sile dovolj nizka, je tudi potrošnja nizka torej naj bi bila tudi proizvodnja skrčena?????
Ni izhodov brez sprememb svetovne gospodarske ureditve in če mene vprašate brez spremembe družbene ureditve nasploh.
Prepogosto pozabljamo, da so nekateri dosežki plod pritiskov kobivanja dveh družbenih redov (čeprav mogoče samo navideznih) in predvsem levice.
Sicer so pa revolucije samo označevale obdobja sprememb, niso pa prinesle trajnih sprememb "družbenega reda" kar same po sebi. Potrebna je revolucija zavesti! in mogoče imamo eno od mnogih priložnosti......??????
Jadranka - sklicevanja na zavest in spremembe .... Človek lahko spremeni samo samega sebe, drugih pač ne. In že v tem svetu, te nihče ne ovira da si kupiš par 100 kvm zemlje na kočevskem, in v miru rediš ovce in kar drugega potrebuješ za življenje. Za vrednost majhnega stanovanja v kakšnem mestu, je to mogoče.
Mislim da je g.Matevž spregledal nekaj bistvenega,plače delavcev so že tako nizke,tako da imajo delavci že tako al pa drgač že preveč svojih kreditov (nakup nepremičnine,avtomobila,dopustovanja,ali pa osebnih stvari,itd.),tako da novih ne morejo več dobiti,oziroma niso finančno vzdržne. V primerjavi z direktorji ki pa imajo neprimerno nekajkrat višje plače kot delavci,pa si lahko normalno privoščijo kredit in z lahkoto in poceni kupijo podjetje.Prosim premislite malo kaj sploh predlaga vladi,zopet bi delavcu pobirali,koristi bo pa imel nekdo tretji.Kar spomnite se malo nazaj, delavci so delali udarniške akcije in so se gradile velike tovarne,direktorji so jih načrtno izstradali in uničili,ali pa obnovili,tako da so jih prav sami direktorji ali pa njihovi znanci poceni kupili,delavci so pa ostali na cesti,brez vsega,saj je šla tovarna v stečaj.
Sploh pa sedaj ko je recesija v gospodarstvu,ko ne veš a boš sploh dobil naslednjo plačo ali ne.Vzeti kredit je v današnjih časih prava loterija.Reklamo pa lahko dela samo tisti ki bo imel od tega koristi.
19.03.2009
Vlada sprejela odgovor na poslansko pobudo Matevža Frangeža
Vlada Republike Slovenije je danes sprejela odgovor na poslansko pobudo Matevža Frangeža v zvezi z oblikovanjem sistemskega ukrepa za kreditiranje delavskih odkupov. Poslanec Matevž Frangež je na Vlado Republike Slovenije (vlada) naslovil pisno poslansko pobudo za oblikovanje sistemskega ukrepa za kreditiranje delavskih odkupov podjetij (delavsko delničarstvo). Vlada ne more uresničiti predloga poslanca Matevža Frangeža, da naj z odprtjem sistemske možnosti za delavske odkupe podjetja omogoči, da prevzamejo odgovornost za prihodnost podjetja na način kot ga predlaga poslanec.
V pobudi g. Frangež predlaga, da vlada preko ustrezne institucije ustanovi posebno kreditno linijo za financiranje delavskih odkupov podjetij (delavskega delničarstva). Ukrep naj bi vlada izvedla preko kreditne institucije, kakršna je Slovenska izvozna in razvojna banka, ki jo vlada že uporablja za financiranje določenih ciljev razvojne in proti krizne politike. Poslanec je prav tako predlagal, da vlada s konceptom delavskega odkupa podjetij (emplooyees buyout, kot ga pozna Velika Britanija) pristopi k reševanju podjetja Siemens Transportation Systems, d. o. o., tako da delavcem z vzpostavitvijo kreditne linije omogoči kandidiranje za kreditna sredstva za delavski odkup podjetja. Vlada naj bi obenem preko ustrezne državne institucije (npr. posebna družba za prestrukturiranje podjetij v nastajanju) pristopila k sofinanciranju odkupa podjetja od sedanjega lastnika v manjšinskem deležu, ki naj zagotovi sodelovanje pri oblikovanju nove poslovne politike podjetja in oblikovanju strokovnega upravljanja. Pobudnik je želel tudi, da bi vlada v komunikaciji s sedanjimi lastniki podjetja pomagala vzpostaviti interes za prodajo podjetja delavcem in zagotovila dela za prehodna obdobja, ki jih je Siemens ponujal dosedanjim interesentom za odkup podjetja.
Vlada je poslansko pobudo Matjaža Frangeža v zvezi z oblikovanjem sistemskega ukrepa za kreditiranje delavskih odkupov podjetij (delavsko delničarstvo) natančno preučila, saj se zaveda pomena družbe Siemens Transportation Systems, d. o. o., za delavce in njenega vpliva na vso regijo. Pri preučevanju pravne podlage za uresničitev predlaganih ukrepov je ugotovila:
1. Zakonodaja ne določa nikakršnih omejitev glede tega kdo lahko kupi delnice, kar pomeni, da so delavci (delavsko delničarstvo) popolnoma izenačeni in enakopravni z vsemi drugimi subjekti, ki želijo na prostem trgu kupiti delnice. Izjema je določena za družbe za katere velja Zakon o prevzemih (ZPre -1), ki določa, da mora prevzemnik, ki doseže prevzemni prag, dati v skladu z ZPre-1 prevzemno ponudbo. Delavsko delničarstvo omogoča Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
2. Družba Siemens Transportation Systems, d. o. o., je družba z omejeno odgovornostjo, kar pomeni, da se lastniška razmerja ne določajo tako kot je to določeno za delniške družbe. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 481. členu ureja prenos poslovnega deleža pri družbi z omejeno odgovornostjo. Tako tretji odstavek tega člena določa, da je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Če z družbeno pogodbo ni drugače določeno (četrti odstavek istega člena), imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Družbenik, ki namerava prodati poslovni delež, mora v skladu s petim odstavkom 481. člena ZGD-1, druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila. Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo po šestem odstavku istega člena, imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in določi pogoje za izdajo soglasja (sedmi odstavek 481. člena ZGD-1).
3. Z vidika možnosti oblikovanja kreditne linije vlada meni, da je treba javna sredstva, ki se zbirajo preko sistema davkov in prispevkov, namenjati najprej za izvajanje dejavnosti v širšem javnem interesu, torej za zagotavljanje javnih dobrin. V primeru ostalih, tj. tržnih dobrin, le-te zagotavlja zasebni sektor.
Podjetje Siemens Transportation Systems, d. o. o., ne zagotavlja javnih dobrin, zato ne vidimo razloga, da bi se javna sredstva, ki so omejena in s katerimi je treba gospodarno ravnati (še posebej pa je v času finančne krize treba dobro razmisliti o prioritetah, ki se z njimi financirajo), namenjala za dejavnosti, ki ne služijo javnemu interesu.
Država s svojimi institucijami tudi v skladu z evropskimi predpisi ne sme posegati v zasebni sektor v tolikšni meri, da bi izkrivljala konkurenco (v takih primerih namreč gre za nedovoljene državne pomoči). Nenazadnje je treba za vsak ukrep države, ki se financira iz javnih sredstev, po predpisih, ki urejajo javne finance, izdelati analizo stroškov in koristi, ki je pa poslanec g. Matevž Frangež ni predložil v svoji poslanski pobudi
Glede na vse navedeno vlada ugotavlja, da ni pravne podlage, da bi lahko delavcem pomagala pri odkupu deleža družbe Siemens Transportation Systems, d. o. o., na način, kot ga predlaga poslanec Matevž Frangež. Vlada je prav tako ugotavila, da nima pristojnosti posegati v odločitev lastnikov, družbenikov družbe Siemens Transportation Systems, d. o. o., kaj bodo naredili s svojim premoženjem, in jih ne more prisiliti, da naj svoje deleže prodajo.
Vlada bo vsekakor preučila druge možnosti, da se zavzame za obstoj družbe, ki je močno zgodovinsko povezana z Mariborom in vso regijo.
19.03.2009
Vlada sprejela odgovor na poslansko pobudo Matevža Frangeža
Vlada Republike Slovenije je danes sprejela odgovor na poslansko pobudo Matevža Frangeža v zvezi z oblikovanjem sistemskega ukrepa za kreditiranje delavskih odkupov. Poslanec Matevž Frangež je na Vlado Republike Slovenije (vlada) naslovil pisno poslansko pobudo za oblikovanje sistemskega ukrepa za kreditiranje delavskih odkupov podjetij (delavsko delničarstvo). Vlada ne more uresničiti predloga poslanca Matevža Frangeža, da naj z odprtjem sistemske možnosti za delavske odkupe podjetja omogoči, da prevzamejo odgovornost za prihodnost podjetja na način kot ga predlaga poslanec.
V pobudi g. Frangež predlaga, da vlada preko ustrezne institucije ustanovi posebno kreditno linijo za financiranje delavskih odkupov podjetij (delavskega delničarstva). Ukrep naj bi vlada izvedla preko kreditne institucije, kakršna je Slovenska izvozna in razvojna banka, ki jo vlada že uporablja za financiranje določenih ciljev razvojne in proti krizne politike. Poslanec je prav tako predlagal, da vlada s konceptom delavskega odkupa podjetij (emplooyees buyout, kot ga pozna Velika Britanija) pristopi k reševanju podjetja Siemens Transportation Systems, d. o. o., tako da delavcem z vzpostavitvijo kreditne linije omogoči kandidiranje za kreditna sredstva za delavski odkup podjetja. Vlada naj bi obenem preko ustrezne državne institucije (npr. posebna družba za prestrukturiranje podjetij v nastajanju) pristopila k sofinanciranju odkupa podjetja od sedanjega lastnika v manjšinskem deležu, ki naj zagotovi sodelovanje pri oblikovanju nove poslovne politike podjetja in oblikovanju strokovnega upravljanja. Pobudnik je želel tudi, da bi vlada v komunikaciji s sedanjimi lastniki podjetja pomagala vzpostaviti interes za prodajo podjetja delavcem in zagotovila dela za prehodna obdobja, ki jih je Siemens ponujal dosedanjim interesentom za odkup podjetja.
Vlada je poslansko pobudo Matjaža Frangeža v zvezi z oblikovanjem sistemskega ukrepa za kreditiranje delavskih odkupov podjetij (delavsko delničarstvo) natančno preučila, saj se zaveda pomena družbe Siemens Transportation Systems, d. o. o., za delavce in njenega vpliva na vso regijo. Pri preučevanju pravne podlage za uresničitev predlaganih ukrepov je ugotovila:
1. Zakonodaja ne določa nikakršnih omejitev glede tega kdo lahko kupi delnice, kar pomeni, da so delavci (delavsko delničarstvo) popolnoma izenačeni in enakopravni z vsemi drugimi subjekti, ki želijo na prostem trgu kupiti delnice. Izjema je določena za družbe za katere velja Zakon o prevzemih (ZPre -1), ki določa, da mora prevzemnik, ki doseže prevzemni prag, dati v skladu z ZPre-1 prevzemno ponudbo. Delavsko delničarstvo omogoča Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
2. Družba Siemens Transportation Systems, d. o. o., je družba z omejeno odgovornostjo, kar pomeni, da se lastniška razmerja ne določajo tako kot je to določeno za delniške družbe. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 481. členu ureja prenos poslovnega deleža pri družbi z omejeno odgovornostjo. Tako tretji odstavek tega člena določa, da je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Če z družbeno pogodbo ni drugače določeno (četrti odstavek istega člena), imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Družbenik, ki namerava prodati poslovni delež, mora v skladu s petim odstavkom 481. člena ZGD-1, druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila. Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo po šestem odstavku istega člena, imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in določi pogoje za izdajo soglasja (sedmi odstavek 481. člena ZGD-1).
3. Z vidika možnosti oblikovanja kreditne linije vlada meni, da je treba javna sredstva, ki se zbirajo preko sistema davkov in prispevkov, namenjati najprej za izvajanje dejavnosti v širšem javnem interesu, torej za zagotavljanje javnih dobrin. V primeru ostalih, tj. tržnih dobrin, le-te zagotavlja zasebni sektor.
Podjetje Siemens Transportation Systems, d. o. o., ne zagotavlja javnih dobrin, zato ne vidimo razloga, da bi se javna sredstva, ki so omejena in s katerimi je treba gospodarno ravnati (še posebej pa je v času finančne krize treba dobro razmisliti o prioritetah, ki se z njimi financirajo), namenjala za dejavnosti, ki ne služijo javnemu interesu.
Država s svojimi institucijami tudi v skladu z evropskimi predpisi ne sme posegati v zasebni sektor v tolikšni meri, da bi izkrivljala konkurenco (v takih primerih namreč gre za nedovoljene državne pomoči). Nenazadnje je treba za vsak ukrep države, ki se financira iz javnih sredstev, po predpisih, ki urejajo javne finance, izdelati analizo stroškov in koristi, ki je pa poslanec g. Matevž Frangež ni predložil v svoji poslanski pobudi
Glede na vse navedeno vlada ugotavlja, da ni pravne podlage, da bi lahko delavcem pomagala pri odkupu deleža družbe Siemens Transportation Systems, d. o. o., na način, kot ga predlaga poslanec Matevž Frangež. Vlada je prav tako ugotavila, da nima pristojnosti posegati v odločitev lastnikov, družbenikov družbe Siemens Transportation Systems, d. o. o., kaj bodo naredili s svojim premoženjem, in jih ne more prisiliti, da naj svoje deleže prodajo.
Vlada bo vsekakor preučila druge možnosti, da se zavzame za obstoj družbe, ki je močno zgodovinsko povezana z Mariborom in vso regijo.
Zdaj je itaq že pase. Družba je šla v stečaj, delavci so prinesli venec in prižgali sveče. Sami pa pristali na zavodu.
Najprej dajte denar delavcem, potem se pa lahko pogovarjate o delavskih odkupih podjetij,sicer je to mlatenje prazne slame,ali po domače povedano metanje peska v oči.Brez denarja ni nič.Če me razumete.
Ja naši novodobni poslanci pač niso seznanjeni s pravnim redom RS....žal.
Sej ni čudno, da se jim pol Grims in kompanija smejijo.
Odgovor, ki ga je vlada pripravila je zavajajoč, saj vlada odgovarja le na podano pobudo, ne da bi proučila alternative, ki jih v najrazličnejših oblikah poznajo članice EU.
Poleg tega Ministrstvo za delo.... od osamosvojitve pa do danes ni pripravilo nobene analize o ohranjanju delovnih mest , ki bi zajela izkušnje različnih držav članic EU. Prav tako ni pripravilo nobenega pregleda o stroških, ki jih dosegamo (in plačujemo davkoplačevalci) pri posameznem nezaposlenem , ki je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje.
Slovenija ima še vedno nedodelano zakonodajo o delavskem delničarstvu, nima kakšnih posebnih vzvodov za ohranjanje delovnih mest, nima alternativnih načinov zaposlovanja.... Medtem, ko so stare članice in seveda tudi večina novih, razvili najrazličnejše načine ustvarjanja delovnih mest od družb dela v Španiji do zadrug po državah večine članic, smo edina država, ki stavi na samozaposlovanje v stilu »one man band«.
V Španiji so nastale »societades laborales« prav zaradi firm, ki zapirajo delovna mesta, ker ne prinašajo dovolj visokih dobičkov, ki bi zadovoljevali lastnike ali celo delničarje. Zaposleni tudi tam, tako kot pri nas, plačujejo določen % skozi prispevke za zaposlovanje: Ta sredstva naj bi koristili pri takem delavskem prevzemu, kakor tudi sredstva, ki jih država namenja za odpiranje novih delovnih mest skozi aktivne politike zaposlovanja. Poleg tega so vključili tudi odpravnine, ki naj bi jih delodajalec izplačal pri zapiranju delovnih mest. Država menda je zainteresirana za nove davkoplačevalce ali vsaj za ohranjanje starih. Kaj je bolj javen interes kot to?
Poleg tega modela je še nekaj drugih Eden od njih je tudi preoblikovanje običajne firme v zadrugo, ki so v prenekateri od članic EU posebej stimulativno spremljane s strani državnih politik zaposlovanja pa tudi davčnih in drugih politik... Nenazadnje je socialna ekonomija vredna posebne pozornosti tako v posameznih državah članicah EU kakor tudi v evropski komisiji. Razlogov je cela vrsta, najpomembnejši pa gotovo je vezanost akterjev socialne ekonomije* na lokalno okolje. Poleg tega je v dobrem delu starih članic več kot 10% BDP vezanih na socialno ekonomijo prav tako pa je tudi z delovnimi mesti..
Slovenija zaposluje na področju socialne ekonomije manj kot 1% vseh zaposlenih!
Pa še to v društvih, njihoviz združenjih in zavodih ter fondacijah, do zadrug se obnašamo kot bi bile to čisto običajne kapitalske firme ali celo še slabše, saj ne morejo konkurirati na razpisih, ki so namenjeni kapitalskim firmam prav tako pa ne morejo konkurirati na kakšne posebne razpise.... V Eu je prednost prijavljati se kot zadruga, saj je gotovo, da zadružniki ne bodo pobrali šil in kopit, ko bo dobiček padel pod procent, ki zadovoljuje kapitalske lastnike.Podobno je tudi s družbami dela.
V preteklih letih je bilo pripravljenih kar nekaj predlogov z izračuni vred, ki so redno naleteli na gluha ušesa dosedanjih vlad, zato se mi zdi očitek o manjkajoči analizi
stroškov in koristi, ki je pa poslanec g. Matevž Frangež ni predložil v svoji poslanski pobudi najmanj kar je nesramen!
* akterji socialne ekonomije so: društva, zadruge, vzajemne družbe, fondacije in socialna podjetja ; pri nas bi sem spadali tudi zavodi
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.