Napaka!

  • Ogled strani je omogočen samo registriranim uporabnikom/cam.

Predlog reforme sistema štipendiranja

25.03.10 17:41 | malo delo , mladi forum, reforma, sd, štipendije, štipendiranje

(objavi kot novico)

Mladi forum SD je na današnji novinarski konferenci predstavil Predlog reforme sistema štipendiranja, ki pravi: 

V naslednjih nekaj mesecih se bo spreminjala zaposlitvena zakonodaja, predviden je namreč sprejem Zakona o malem delu. V Mladem forumu SD menimo, da je ob sprejemanju tega zakona nujno potrebno hkrati spremeniti tudi sistem štipendiranja študentov.

Reforma

Mladi forum SD predlaga t.i. Univerzalne štipendije – torej štipendije za vse študentke in študente. V takem sistemu štipendiranja bo pred pričetkom študija vsak novi študent z državo podpisal pogodbo po principu voucherja:

vsak redni študent bo dobil štipendijo za obdobje števila letnikov 1. in/ali 2. bolonjske stopnje, za končanje študija ima na voljo število let izračunano po naslednji formuli: število letnikov + absolventsko leto + dodatno leto, v kolikor v tem časovnem obdobju ne doštudira, mora štipendijo državi vrniti,

zahtevana višina vrnjene štipendije se določi na podlagi opravljenih obveznosti študenta.

 Stalno prebivališče izven kraja študija

Študent, ki študira izven kraja svojega stalnega prebivališča, prejme k štipendiji dodatek za prevoz oziroma dodatek, s katerim pokrije strošek prebivališča v kraju študija. Dodatek za prevoz se povečuje progresivno glede na oddaljenost v kilometrih, kot je urejeno že v dosedanji zakonodaji. Dodatek za prebivališče prejme študent po tem, ko se podpiše pogodba med njim, najemodajalcem in državo – torej tako, kot deluje dosedanji sistem subvencij za bivanje v kraju študija.

 Zoisova štipendija/dodatek za nadarjene

Mladi forum predlaga, da tudi v sistemu univerzalnih štipendij ostane nagrajevanje študentov, ki dosežejo večji/pomembnejši študijski uspeh. To nagrajevanje naj bo v obliki posebnega dodatka k univerzalni štipendiji in se ne šteje k vsoti, ki jo mora študent v primeru nedokončanja študija vrniti.

 Kadrovska štipendija

Kljub temu, da bi univerzalno štipendijo prejemali vsi študentje, bi se znotraj tega sistema ohranila možnost „soštipendiranja“ s strani podjetij. Slednje bi bilo v obliki dodatka k štipendiji in se ne bi štelo v vsoto, ki jo mora študent v primeru nedokončanja študija vrniti državi. Ker bi bil kadrovski dodatek k univerzalni štipendiji zagotovo nižji od sedanje povprečne kadrovske štipendije, bi to pomenilo, da bi lahko tak dodatek dobilo več študentov, prav tako pa bi se za tako obliko naložbe v znanje odločilo več podjetij.

 0,5% dohodnine

Omogoči naj se možnost, da zavezanci za dohodnino 0,5% lahko namenijo tudi Skladu za štipendiranje.

 Zavrnitev štipendije

V primeru da študent ne bi želel prejemati državne univerzalne štipendije, bi jo lahko zavrnil brez da bi to vplivalo na njegov status študenta oziroma možnost opravljanja rednega študija. V kolikor bi se redni študent, ki je zavrnil univerzalno štipendijo, zanjo odločil kasneje, bi jo lahko prejel za tisto število letnikov, ki jih še mora opraviti na prvi in drugi bolonjski stopnji svojega študija. Število let, ki jih ima študent na voljo za dokončanje študija, brez da bi mu bilo potrebno vrniti štipendijo, pa bi se zmanjšalo za število let, kolikor jih ta študent že študira.

Posnetek novinarske konference

 

Komentarji

Ne podpiram tega predloga.
1. Univarzalna štipendija ni sprejemljiva, dokler ni univerzalnega temeljnega dohodka. Poleg tega bi moral študent zaključiti s študijem redno, brez pavziranja ali ponavljanja in če bi že kdaj bila samo za prvo bol.stopnjo. Prav tako ni mogoča univerzalna štipendija s tega vidika, ker bi izenačevala študente bogatejših in revnejših staršev z vidika prejemanja soc.transferjev.
2. Štipendijsko politiko je potrebno urediti drugače. Sploh nimam pojma zakaj bi država morala dajati štipendije kar vsem poprek. Že šolanje je zastonj.
3. Študentje preveč gledajo danes kje bodo dobili denar in ne kako bodo študirali. Predlagam, da se namesto štipendije ponudi možnost brezplačne nastanitve v "internatih" oziroma "štud.domovih" in to lahko fakultete storijo tako, da povrhu ne morejo imeti sprejetih študentov več kot imajo prostora. Prostor pa ima samo v času dokler redno študira, ko se prvič študij prekine (v smislu pavziranja, ponavljanja ali česarkoli, razen če je ženska noseča in je to bila preden je vedela da letnika ne bo naredila - to bi se upoštevalo drugače) pa kasneje ni več možnosti za takšen socialni tranfer. - Na ta način bi dobili dvoje: hitreje bi se študiralo in ne bi bilo potrebe po delu študenta.
Kar se mene tiče gre zakon o malem delu kar v pravo smer, le omejitev ne sme odpravljati. Res bo zelo verjetno zagotovil prožen trg dela in možnost da delajo tudi tisti, ki so študij zaključili in nimajo "vez".
Predlagam še,da se v popolnosti preuredi financiranje ŠOU-ov. Nič denarja od države ali kakršnekoli oblike dela študentov. Država naj sama poskrbi za določene stvari pomembne za študij - za zabavo in ostale pa lahko ŠOU poskrbi s sredstvi od članarin. Še precej predlogol bi imel, najboljše pa bi seveda bilo ukiniti ŠOU v obliki kot je in naj se študentje sami združujejo v klube kot je to v ZDA.     

Sebastijan, 26.03.10 ob 05:26

sebastijan očitno nimaš predstave da študent more nekaj jest pa more kupit knjige in zapiske za predavanja! tudi prevoz do fakultete ni zastonj!

tudi sam nisem za univerzalne štipendije, ker enačimo bogate in revne! potrebno je pomagat tistim študentom ki res nimajo pogojev za študiranje ne pa jih enačit z ostalimi!    

Matej, 28.03.10 ob 11:01

Oh Matej ... Kaj sem pa jaz napisal - da študent ne sme jesti? Če je štip.politika napačna pa bo pač MALO DELAL, ter imel več časa da doštudira in kasneje tudi možnost da se zaposli, ki bo boljša kot je sedaj. Še enkrat preberi moj predlog. Po moje je ena od boljših rešitev, ki jih lahko država poskuša izvesti.    

Sebastijan, 31.03.10 ob 22:45

ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.