DO KDAJ ŠE PAHOR?
13.12.11 20:27
(objavi kot novico)
Včeraj, 12. 12. 2011, se je sestalo vodstvo stranke SD in razpravljalo o položaju po volitvah. Starosta Potrč je po sestanku medijem zaupal, da je predsedniško mesto Pahorja v stranki precej odvisno od njegovega stališča glede sodelovanja v prihodnji koaliciji z LZJ. Oziroma: če bi tukaj prišlo med večinskim in njegovim mnenjem do radikalnih razlik, bi moral Pahor verjetno zapustiti predsedniško mesto.
Večina v vodstvu stranke ter, sodeč po njihovih izjavah v medijih, tudi večina novoizvoljenih poslancev SD zagovarja vstop stranke v koalicijo z LZJ in se očitno zaveda, da je glavna ovira pri sklenitvi koalicije predsednik stranke Pahor. To je zagotovo dobra novica, ki pa jo kazi podatek, da, če Pahor pristane na vstop v omenjeno koalicijo, lahko še naprej predseduje stranki. Ni jasno, zakaj strankarski vplivneži Pahorju ponujajo predsedniško mesto, ko pa je najbolj zaslužen za poraz stranke na volitvah (še več, zaradi svoje nekompetentnosti, odstopanja od koalicijske pogodbe, šikaniranja koalicijskih partnerjev ter popuščanja raznim koristolovskim lobijem je zaslužen tudi za predčasne volitve) in poznajo njegov samovoljen način dela. Mar nasedajo njegovi tezi, da ni odgovoren za poraz stranke? Ali da so prav njegovi nastopi v predvolilni tekmi nekoliko dvignili rating stranke? Ali pa mu obljubljajo predsednikovanje zaradi stališča, da je v stranki »zmanjkalo« prepoznavnih in zaupanja vrednih ljudi?
Karkoli je že razlog za takšno trgovino – če greš z nami v koalicijo z LZJ, potem lahko ostaneš predsednik stranke –, pri vsej zadevi (beri: burleski) še vedno najbolj izstopa Pahorjeva domišljavost oz. samo-zaverovanost in očitna odsotnost vsakršne samokritike. Še vedno se vede, kot da bi on zmagal na volitvah, in ne (L)ZJ. Še vedno se vidi v prvih strankarskih linijah (žal ga tu vidijo tudi strankini vplivneži), še vedno si domišlja, da bi njegova beseda morala imeti največjo ter nemara celo odločilno težo v stranki in celo v politični areni države.
Če se navkljub kriznim razmeram in tudi z njegove strani izraženemu prepričanju, da je treba zdaj in v takšni situaciji, kot je v RS in E(M)U, čim prej sestaviti (večinsko) vlado in hitro postreči z raznimi proti-kriznimi in reformnimi ukrepi, Pahor obira z vstopom v koalicijo z LZJ zaradi domnevnih hib in karakterne drugačnosti ZJ, potem že s takšnim obnašanjem dokazuje svojo neresnost in neverodostojnost. Zaradi svojega burlesknega vodenja vlade in neverodostojnosti, ki so jo zaznali/-e tudi državljani/-ke in ga, skupaj s stranko temu primerno »nagradili/-e« na volitvah, bi moral odstopiti že pred volitvami. V prid stranke in države. Tako kot je, denimo, njegov britanski vzornik Blair, ki je zgubil kredibilnost v očeh večine državljanov, državljank zaradi odkritega ponarejanja in laganja glede »dokazov«, ki naj bi pričali o tem, da iraški diktator Sadam Husein poseduje orožje za množično uničevanje. Blaira je tako 3 leta pred razpisanimi volitvami odnesla vojna v Iraku; odstopil je kot premier, kot predsednik stranke in kot poslanec, ker je zaradi laži zgubil zaupanje državljanov/-k in – parlamenta. Tudi Pahor je zgubil zaupanje parlamenta (izglasovana nezaupnica) ter državljanov/-k (s porazom na predčasnih volitvah), a nič ne kaže, da bi (samokritično) odstopil kot predsednik stranke in kot poslanec.
Tudi Schröder, predsednik SPD, je po minimalnem porazu (»njegova« stranka je dobila 4 poslanska mesta manj kot konservativna stranka) na predčasnih nemških volitvah odstopil: kot predsednik stranke in kot (novoizvoljeni) poslanec. A ni odstopil le zato, ker je z minimalno razliko zgubil volitve, pač pa tudi zato, ker je (samokritično) dojel, da predstavlja oviro za sklenitev (velike) koalicije konservativne stranke in SPD. In Pahor? Njegovo samoljubje, mesijanski popadki, njegove infantilne kaprice, zamere in osebne koristi so očitno pred interesi stranke in države. Le zakaj ne odstopi? Česa se boji? Mar brez politike in zunaj političnih krogov ne zna preživeti?
V enem izmed intervjujev pred volitvami se je hvalil, da dobiva mikavne ponudbe iz sfere »onkraj« politike. Lepo. Verjetno jih je res dobival takrat, ko je dajal omenjeni intervju. Ne nazadnje je, ne pozabimo, en od neslavnih »dosežkov« Pahorjeve vlade »ugrabitev« države s strani raznih lobijev. Denimo lobija medijskih vplivnežev, ki jim je očitno uspel veliki podvig, saj je v DZ (tudi s pomočjo stranke SD pod Pahorjevim vodstvom) padel 3-leta v (strokovni) javnosti usklajevan in kompromisno spisan »medijski« zakon, ki ni bil po godu omenjenim lobijem. Pahor tudi ni nikoli dovolj prepričljivo pojasnil, zakaj je (z Lahovnikovo pomočjo) preprečil združitev slovenskih energetskih stebrov HSE in Gen energije. Namera o združitvi je bila zapisana celo v koalicijski pogodbi »levega trojčka«: »Proučili in spremenili bomo organiziranost Holdinga Slovenske elektrarne, d. o. o., in Gen energije, d. o. o., z namenom, da bi ju povezali ter tako vsem slovenskim gospodinjstvom in industriji zagotovili pozitivno vplivanje trženja CENEJŠE električne energije iz NEK na ceno elektrike.« Razbitost slovenske energetike tako do nadaljnjega ostaja (zahvaljujoč energetskim lobijem in Pahorjevi pokvarjenosti in/ali nekompetentnostmi). Pahor tudi nikoli ni zares »urgiral« oz. zahteval razčiščenje zadeve, ko je govor o gradnji TEŠ6, ki je sporna zaradi več ozirov (ekološkega, ekonomičnega, pravnega). Pozor, projekt TEŠ6 je s predvidenih 600 mio € narasel na približno 1,5 mlrd €! Gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano za časa Pahorjeve vlade (marca letos).
Dnevnikova novinarka Tanja Lesničar - Pučko pa je v članku »Ameriško-slovenski posli«, 13. 12. 2011, razgalila še en neslaven »dosežek« Pahorjeve vlade, ki priča o tem, kako je odhajajoča vlada to državo s spreminjanjem zakonodaje podvrgla interesom multinacionalk in kako prav zaradi tega RS vse bolj spominja na banano republiko. Takole piše:
» /…/ na Wikileaksu najdemo diplomatsko pošto ameriškega veleposlaništva v Ljubljani iz leta 2009, v kateri piše, da jim je Janez Kopač, direktor Energetike, na srečanjih s predstavniki ameriške firme Aspect Energy, v imenu ministrstva za gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Matej Lahovnik (ups, spet on, kot pri TEŠ 6), napovedal spremembo zakona o rudarstvu, ki bo poenostavil postopke: "Kopač je izrazil pripravljenost, da na vse načine pomaga Aspectu." Američani so nato prejeli osnutek novega zakona o rudarstvu in ocenili, da je dober, saj "odpravlja številna dovoljenja", ministrstvo za gospodarstvo se je zavezalo, da jim bo pripravilo seznam lastnikov zemljišč, kar bo Aspectu pomagalo razčistiti, kdo so lastniki rudarskih pravic, premierjev svetovalec Makovec pa je obljubil, da bodo preučili ameriško sugestijo, naj z zakonom poskrbijo, da se ne bi zgodilo, da bi se zadeve zapletle, če kakšen lastnik zemljišča ne bi dopustil črpanja, ker se ne bi strinjal s pogoji.
Tako so torej Američani plodno sodelovali pri pisanju naše zakonodaje, naši predstavniki pa plodno pomagali zaščititi njihove interese. Je to tisto "raziskovanje in izkoriščanje energetskih mineralnih surovin na celotnem ozemlju Republike Slovenije v javnem interesu"?
Ta novi zakon o rudarstvu je potem julija 2010 parlament sprejel, v njem pa najdemo natančno tisto, kar so Američani ZAHTEVALI. Rudarsko koncesijo je mogoče podeliti s pomočjo javnega razpisa ali pa tudi ne, če gre za podjetje, ki je opravilo raziskave nahajališč. Koncesijo je mogoče podeliti za dobo do 50 let - da si vlada v časih tako naglo spreminjajočih se okoliščin na področju energetike v zakon dovoli zapisati takšno obdobje, se zdi skrajno hazardersko. Koncesnino, tisto, ki nas je tako presenetila, je zakon določil takole: "Rudarska koncesnina se plačuje v letnih zneskih, ki znašajo največ 500 evrov na ha pridobivalnega prostora in največ 20 odstotkov povprečne cene za proizvedeno enoto mineralne surovine v obravnavanem letu, razen če v postopku dražbe niso dosežene višje cene." Zakaj je država omejila koncesnino na NAJVEČ 500 evrov na ha in na 20 odstotkov povprečne cene, zakaj ni definirala minimuma, spodnje meje, in si pustila možnost višje koncesnine v spremenljivih okoliščinah energetskega trga? Je to zaščita nacionalnega interesa?
Da bi bila zadeva dokončno urejena po ameriško, pa člen 61 predvideva, da se zemljišče z nahajališčem lahko razglasi za rudarski prostor in se lastniku ODVZAME ali OMEJI LASTNINSKA PRAVICA "v javno korist". No, v 20-odstotno javno in 80-odstotno zasebno korist tujega investitorja. Za opustitev izkoriščanja nahajališča pa zakon predpisuje 15-dnevni rok. Če se kaj zaplete, spokajo in odidejo.
Zdi se torej, da smo zares tretjesvetna država. Ko je Norveška po vojni odkrila zaloge nafte in plina v morju, je to zanjo pomenilo začetek velikega ekonomskega buma, ki jo je naredil za eno najbogatejših in tudi najbolj socialnih na svetu. Ko se nam pokaže Marija v podobi plina, si kot kakšna afriška kolonija v 19. stoletju po nareku velikega brata kar sami napišemo zakon, po katerem bomo ostali revni, profit pa bo šel tja, kjer na veliko in z izsiljevalskimi metodami kupujejo vse tiste redke, še preostale svetovne energetske vire, ki si jih niso uspeli prisvojiti z vojno. Namesto da bi v okoliščinah pomanjkanja energentov iztržili maksimalno, si naša klavrna politika servilno želi le fotografiranja s svetovnimi vladarji. In tako bomo očitno dobili predvsem onesnaženje zaradi uporabe kemikalij in tveganje zaradi fraktalnega načina črpanja (ki je ponekod že prepovedano), obubožano Prekmurje pa bodo verjetno zmanipulirali tako, kot so šoštanjsko regijo, kjer so jim TEŠ 6 predstavili kot edino odrešitev za njihovo ekonomsko stisko, za katero morajo pač žrtvovati svoja pljuča.«
Vse zgoraj opisano se je dogajalo za časa Pahorjeve vlade, slednje očitno ni zaznamovala skrb za javno dobro, javno korist, pač pa za korist nekaterih (tujih) podjetji in grabežljivih kapitalistov. Ne dvomim, da so slednji Pahorju (ali zaradi njegove pokvarjenosti, nevednosti in/ali nesposobnosti preprečiti njih nakane) hvaležni, ne bi se čudil, če bi omenjene ponudbe »onkraj političnega« prihajale na Pahorjev naslov prav iz teh krogov, a prav zato bi bilo pripustiti Pahorja v vlado – norost. Ne norost morebitnega mandatarja ZJ, ki, če se Pahorju ne bo odrekla stranka SD, pravzaprav ne bo imel izbire, pač pa norost tistih v stranki, ki ga (še vedno) branijo, ga porivajo v ospredje in mu celo obljubljajo predsedniško funkcijo v stranki!
Predsedniku Borutu Pahorju želim čimprejšnje okrevanje, potem pa mu predlagam, da ustanovi svojo stranko, ki bo očiščena vsega dreka. Prepričana sem, da se mu ocena/priljubljenost najmanj potrojila.
Kartagino je treba uničiti.
So rekli v Rimu.
.
.
Pahorja je treba zamenjat!
Podvuče Jurc na kraju svog izlaganja. (M. Brecelj, Buldožer)
@LIgor:
Pahorja, kakopak, zamenjati. Ker sam, za razliko od njegovih vzornikov Blaira in Schröderja, očitno ne »zna« odstopiti… A ne le njega, pač pa tudi nekatere druge iz njegovega kroga. Naj nadaljujem zgodbo o padlem predlogu zakona o medijih in lobijih, ki jim je s padcem očitno uspel veliki poslovni met. Kot rečeno, predlog zakona o medijih je ministrstvo za kulturo v sodelovanju s pravnimi in medijskimi strokovnjaki pripravljalo skoraj tri leta. Ni bil pripravljen hitro ali nepremišljeno, tudi ni bil koalicijsko neusklajen. A kljub temu na veliko presenečenje in tudi ogorčenje javnosti ni preživel niti prve obravnave v parlamentu (julija letos). Predlog zakona, ki je bil zelo moteč za nekatere medijske mogotce, je padel tudi zato, ker so proti njemu glasovali nekateri/-e poslanci/-ke (štirje, 2 sta se vzdržali glasovanja) stranke SD.
Novemu zakonu je (javno) najbolj nasprotoval radijski mogotec Leo Oblak, lastnik radijske mreže Radio 1, v katero je leta 2007 združil osem (lokalnih) radijskih postaj. Nov zakon je, enostavno rečeno, ONEMOGOČAL MONOPOLISTIČNO IZIGRAVANJE in KOMERCIALIZACIJO državnih radijskih frekvenc, oziroma kot je za Mladino povedala medijska strokovnjakinja dr. Sandra Bašić Hrvatin: »Ne pozabimo, da so izdajatelji radijskih programov frekvence, ki so JAVNO DOBRO, dobili v uporabo z določenim namenom. Ta namen je bil, da bodo pripravljali program, ki bo V JAVNEM INTERESU.« Rečeno drugače: država omenjenim radijskim postajam ni podelila javnih frekvenc zato, da bi proizvajale komercialni, pač pa prej ne-komercialni, predvsem informativni, izobraževalni, regionalni program. »Dejansko je prišlo do podobne situacije, kot če bi nekdo dobil koncesijo za zdravljenje neke bolezni, potem pa bi začel s pomočjo te koncesije proizvajati krompir. Ne vem, ali se zavedamo, kako netransparentna je situacija na našem medijskem trgu. Rupert Murdoch bi bil zadovoljen, če bi imel v Veliki Britaniji, kjer trenutno razpravljajo o omejevanju monopolov, lahko takšne razmere, kot jih imamo pri nas. Deleži velikih medijskih lastnikov pri nas so namreč večji od njegovih,« je opozorila Bašić Hrvatin.
Oblak je v predlogu novega zakona (upravičeno) prepoznal grožnjo svojemu radijskemu imperiju. Zato je zagrozil z referendumom ter lobiral na vseh frontah (tudi v vladi). Očitno uspešno, saj je zakon padel (s tesno večino v DZ: 38 za, 39 proti. Oblak je bil za ta padec očitno zelo hvaležen, saj je kmalu po padcu v oddaji Radia 1 »Zajtrk z zvezdami« voditelj oddaje Boštjan Romih že gostil »duhovitega« ministra – Igorja Lukšiča. Jasno, nimam trdnih dokazov, s katerimi bi lahko potrdil, da gre za korupcijsko trgovino, v kateri oblastniki dopuščajo zakonodajo, ki omogoča medijsko monopolizacijo in komercializacijo javnih radijskih frekvenc, torej ki omogoča bogatenje zasebnikov na račun javnega interesa in s pomočjo javne lastnine (frekvenc), v zameno za to dopuščanje pa medijski tajkun svojim oblastniškim botrom podarja medijski prostor in čas ali pa jih v svojem mediju obravnava bolj »dobronamerno«. A zadeva je kljub temu sumljiva, predvsem pa neokusna. Že zaradi tega, ker se je minister (na »prijateljsko-kramljajoč« način) »dopustil gostiti« v mediju, ki očitno brez sramu izigrava nedorečeno zakonodajo in s pomočjo javne lastnine (radijskih frekvenc) monopolizira medijsko sceno ter mastno služi.
Torej ne le Pahor, tudi njegovi pribočniki v stranki naj bi zapustili svoje funkcije – podvukao bih na kraju svog izlaganja.
Pa kaj se sekirate, bodo že botri iz ozadja poskrbeli, da bo Pahor odstavljen (resda ni socialni demokrat, je pa bistveno bolj socialen in demokratski od novih zmagovalcev na "levici") in potem bo Jankovič Pozitivno Slovenijo pripojil SD in postal novi predsednik SD-ja.
In potem boste vsi vehmentni analitični zagovorniki odstavitve Pahorja, kot da je samo on vsega kriv, gledali kot tele v nova vrata, ko boste videli, kaj so vam pripravili "novi levičarji"...pa boste obrnili ploščo in priznali, da ste ga zamočili?
No, Jurc, meni pa je znanak, ki je komercialna direktorica ene od regionalnih radiskih postaj, trdila, da je zakon pisan Oblaku na kožo. Kaj pa zdaj? Celo kariero dela na radiu in obvlada zadevo v nulo....res pa ni zagovornica velikih zarot, ki jih zdaj iščete tisti, ki ste že dokazali, da je Pahor nesposoben, zdaj pa je treba uničiti prepričanje med ljudmi, da je edini pošten politik v Sloveniji....vse po nalogu botrov iz ozadja, pa če se tega zavedate ali pa ne...
Zdaj ječas populistov, zato še zadnji komentar: se vam ne zdi čudno, da je Pahor dobil tako hudo vnetje ušes nekaj dni po tem, ko se ni prijazno izrazil o vstopu v Jankovičevo koalicijo??? in navadno vnetje ga drži v bolnici že cel teden??? Mu bodo puastili čudežno ozdraveti, kobo SD dovolj daleč v koalicij ali pa celo zlitju?
Razmmislite malo....
...imel sem že ohoho vnetij srednjega ušesa, vse sem prenesel na nogah in v službi...
V podporo uvodnemi zapisu še nekaj dejstev, ki bi jih morali upoštevati, tako BP kot tudi stranka:
Najprej volitve; Če preštejemo mendate je od daleč vidno, da se je okrepila desnica;
SDS+VDL+SLS+NS=26+8+6+4=44 nasproti LZJ+SD=28+10=38; Izločam manjšinca in sindikalno stranko upokojencev (le ta je v vsaki koaliciji, ki ji da ustrezne koncesije);
Virantova lista s svojimi neoliberalnimi jastrebi v ustanovnem jedru je morda še močneje na desni kot druge stranke iz SDS-ove skupine.
Prav tako je sporočilo levega volilnega telesa jasno; Dva voditelja iz trojčka so volilci levice dobesedno nagnali, tretjemu pa odvzeli mandat vodje na levici.
In končno, ne velja pozabiti, da je BP prav po kanclersko vodil kadrovsko politiko. Žal ni bil uspešen in račun je prišel; na volitvah je stranka ob glasove; on (BP) pa je v stranki ob večinsko podporo;
Sam ne vem kakšen je osebno in politično ZJ; Vem pa da je dobil nejaveč mandatov; In zato se tu BP ne more izmazati z znanim "So what"; Želim mu, da se čim prej ozdravi in častno ostane v politiki na mestu predsednika državnega zbora. In naj vendar neha s predvolilnim nakladanjem kaj da je JZ in kakšen da je in kdo vse je za njim in še in še nepotrebnega tarnanja.
Šef LZJ je ravno toliko levica kolikor je Berlusconi komunist.
In kar je bil sprejem Graziollija in poslanica Dučeju leta 1941, je bil leta 2011 nagovor in povabilo modrecev "edinemu sposobnemu možnemu kandidatu za premierja".
Nikomur ni bilo za Slovenijo; samo za to, da bi obdržali svoj vpliv in privilegije.
Deplasirane primerjave, morda celo sovražni govor. Ni jasno, kakšne privilegije naj bi obdržali omenjeni »modreci«, povečini vsi že v pokoju; pokojnine? Da imajo omenjeni določen v druži, drži, a ta vpliv ni odvisen od volilnih zmagovalcev in/ali poražencev, pač pa so si ga »zgradili« s svojim dosedanjim delom, predvsem na političnem področju. Za to, da ima npr. Bučar (ali Spomenka Hribar) nek vpliv v družbi ne potrebuje ZJ. Niti kakega druga politika. Primerjava »modrecev«, ki so ZJ sploh prepričali v udeležbo na volilni tekmi, med njimi sta bila menda tudi partizana Bučar in Stanovnik, z »delegacijo« Narodnega sveta, ki je pričakala fašiste, je nesmiselna, tako kot je tudi primerjava ZJ z okupatorji med vojno. Očitno je mentaliteta nekaterih »levičarjev« na RedBooku na ravni mentalitete lepega dela SDS (na čelu z »Tomažem Majerjem«), ki ZJ očitno še vedno ne priznajo za enakovrednega državljana RS, pač pa ga dojemajo celo kot »tujek«, ki da ogroža RS.
Hlapčevstvo, podobno tistemu, ki so ga med vojno izkazovali fašistom člani Narodnega sveta idr., je prej lastnost Pahorja. O tem pričajo številne depeše, ki jih je odkril Wikileaks, naj gre za tiste, ki zadevajo sodelovanje slovenskih hlapcev v imperialistični vojni v Afganistanu, ali pa za tisto, na katero je opozorila novinarka Tanja Lesničar – Pučko in iz katere je razvidno, da so (s pomočjo sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Kopača in Pahorjevega svetovalca Makovca) tako rekoč na ameriški ambasadi spisali novelo zakona o rudarstvu, s katero so umaknili malodane vse ovire, ki bi lahko ameriško podjetje omejevale pri izkoriščanju naravnih bogastev (beri: plina) na Slovenskem. Šli so tako daleč, da zakon, pisan na kožo interesom ameriškega podjetja, omogoča celo razlastitev lastnikov zemljišč, ki bi se ne strinjali s pogoji raziskav in črpanja. Rečeno drugače: zakon omogoča, da se nek zasebni interes (ameriškega podjetja) razglasi za javni interes, nato pa se v imenu tega interesa razlasti druge zasebnike (državljane/-ke RS).
Torej so dejanja, ravnanja in sporočila LZJ in njenega vodja levičarska? Zdaj je vsakdo levičar, ki pravi, da mu je všeč Tito.
Praktično vsi podporniki (Bučar, Hribar, Kučan, Mencinger ...) so (bili) politiki. Nespodobno je, da se v politiko vmešujejo civilno-družbeno (Nekdaj so rekli: kao grupa građana). Zanje se spodobi, da ravnajo politično in se (če gre za državnozborske volitve)vključijo v stranko in sprejemajo vse posledice in odgovornost za uspešnost in neuspešnost politične skupine, ki jo podpirajo. Ampak po Jurčevem argumentiranju, ni šlo za politično PODPORO nekomu, ampak zgolj za prepričevanje, naj se nekdo vključi v politično tekmo, da bi bila tekma tržno bolj pravična, uravnotežena; da bi volivci imeli priložnost izbire.
Lahko tudi tako gledamo 70 let nazaj: NS se je želel poskusil razbremeniti politične odgovornosti, ker je tržna raziskava pokazala, da se mu to splača.
Vpliv nekoga v družbi (Mandel in Gandhijev nimamo) JE odvisen od tega, kdo je na oblasti. Janković si bo pustil svetovati od Kučana, Mencingerja... Janša si pač ne bi. Pa pustimo ob strani, kateri bi bil boljši nasvet.
Opravičilo.
Izberite eno: želel ali poskusil.
Borut je naredil nekaj usodnih napak, a imam vedno bolj občutek, da večkrat enostavno ni bilo druge možnosti.
Zakaj ?
Lepo se vidi kako se sedaj razni Lukšići šopirijo in delijo nauke, še veliko hujši so kamelonski smrkavci iz podmladka. Skratka sedaj se kristalizira, kaj vse je letelo po Pahorju in njegovem resnično preveč naivnem zaupanju v to, da je danes možno dobiti poštene sodelavce.
Da to ni možno so mu pokazali prav njegovi vzorniki. Kučan je namesto da bi mu pomagal prej, sedaj pokazal, da mu je več do zaščite interesov tajkunov ( forum 21 & Co ) , kot pa res do Slovencev. Še več, ker je Pahor pokazal, da hoče biti pošten predsednik dela sedaj vse, da ga popolnoma očrni in izloči. Dolgo je trajalo a danes se leo vidi kdo je v resnici demokrat in kdo požrešna gnida in teh je očitno v tej zbirki veliko več kot bi pričakovali. Sramota, to so povsem identične manire onim iz 1946-47 leta le pred zid ne prideš tako hitro je pa vprašanje kaj je boljše " šus ali počasno mrcvarjenje in crkovanje na oroke". Sramotno in niskotno a poučno in izrazito konkretno prikazano kdo je kdo in kam v resnici sodi.
@LIgor:
Iz deplasiranosti v še večjo deplasiranost. Torej bi med civilno družbo (CD) oz. nekaterimi (vplivnimi) dejavniki v CD in sfero politike ne smelo biti niti tako »šibke« (simbolne) povezave, kot je podpora določenemu kandidatu, programu, stranki oz. politični opciji? No, takšno nabijanje je simptomatično za nekoga, ki sprejema pahorjanske nazore, utemeljene na elitizmu in agregatni demokraciji, katerih demonstracija ni bila vidna le znotraj stranke (pomanjkanje »notranje« demokracije), pač pa tudi kot aroganten odnos do raznih (socialno-ekonomskih) pobud iz (levičarske) sfere CD. Ne čudi niti tako nesmiselna teza, kot je ta, da ima pravico o političnem govoriti, presojati, pozivati, podpirati predloge, ideje programe, kandidate ipd. le nekdo, ki je »aktiven« v sferi politike, če pa se oglaša le kot »civilno-družbenik«, pa naj (o politiki, kandidatih, programih, podpori, apelih ipd.) drži jezik za zobmi.
Nekateri imajo težavo s prevodom:
- nespodobnost ni enako SE NE SME
- nekateri ni enako DOLOČENI
- nekateri ni enako VSI
- itd.
Pač logika, da se najprej predhodnikovo besedilo priročno interpretira, potem pa polemizira z interpretiranim in ne s tistim, kar je bilo dejansko napisano.
In za konec še vprašanje gospodu Jurcu:
Ali je LZJ lev(ičarsk)a politična skupina in zakaj (ne)?
Z mešanjem zgodovine v debato le ta postaja komaj prebavljiva, zato nekaj misli o civilni družbi in predvolilnem obdobju;
Uvodna trditev: Civilna družba v demokratičnih okoljih podaja pobude, zahteve ,.. in ne vstopa v neposredna pogajanja z zakonodajno in izvršno vejo oblasti; O zakonih se pogajajo izvoljeni politiki v parlamentu (občinskem svetu).
Če presojam dogodke zadnjega obdobja v povezavi z volitvami ne vidim nič spornega, če se skupine državljanov povežejo in gredo na volitve z namenom, da zmagajo in na ta način uveljavljajo svojo politiko. NIč ne de, da je bila forma g.K & Co nekomu neokusna, bila je javna in z jasnim namenom. Meni manjka le to, da na kandidatni listi PS ni bilo imen iz te skupine.
In sedaj še pogled na vlado, referendume in sindikate; Po, za sindikate, tako uspešnih akcijah bi bilo na mestu pričakovanje, da se bodo zmagovalci opogumili in se predstavili na volitvah, kot denimo Sindikalna stranka. Če je uspel g. V, pa g. ZJ in če so že nekaj mandatov uspešni upokojenci, bi morda tudi g S iz SSS ali še pametnejši g. R iz Pergama ali kak g.Dr iz zdravniškega sindikata,....Pa jih ni bilo na volilnih listah, so pa že (ponovno) glasni v povezavi s prodajo M.
Podobno imamo za prste obeh rok opredeljenih novinarjev. Večina medijskega prostora je porumenela, je navijaška, tračarska in predvsem neodgovorna in si zasluži vse prej kot pravico četrte veje oblasti
Še pomnite predvolilnih obljub o zmanjševanju števila ministrstev in agencij in uradov in...., a kot da nočemo videti problema našega prakticiranja politike; Vse preveč se gospodje pogajajo za zaprtimi vrati in predvsem brez pooblastil.
In predvsem, če kdo želi restavracijo prejšnjega sistema naj gre (prosim) s tem na volitve; če bo dobil večino za spremembo ustave bomo pač dobili nazaj CK z vsem kar spada v tako godbo.
Drži, da meje med CD in politiko niso jasne - in tudi drugimi sferami. Na Slovenskem bi se vsi vtikali v vse in bili malo to in ono; ne bi pa prevzeli odgovornosti. Kot Katja Šoba za študentske demonstracije. Pred 20 leti so prostaški srbski pregovor v Mladini poibntelektualizirali: vsaka bi koitirala, če ne bi penetrirala.
BP pa ... se strelja v koleno. Hecen postaja v svoji moralizatorski in (kakor) načelni drži. Predolg politični rep ima, da bi se lahko še naredil Črtomira ali Hamleta (edino konča lahko tako). Samo v CD se lahko greš načelnost. Politika je trgovanje, iskanje (gnilih) kompromisov, prestrezanje in trosenje gnoja - volivci so spoznali, da so za politiko boljši hudiči kot angeli in so slednjim (SD, SLS, NSi, DESUS, TRS in ostala raja)namenili komaj 1/3 glasov. Od udarnih cinikov je zunaj ostal samo Jelinčič.
Mislim, da je BP zgubil politični kompas in je po zadnjem pismu (tudi Lenin je na smrtni postelji opozarjal pred Stalinom) nehal biti kandidat za vodenje parlamenta. Ali pa se je osebnostno spremenil - tako kot se je Janez Drnovšek -in dvignil nad strankarsko politiko.
Očitana nespodobnost (= moralni delikt) deluje kot imperativ prepovedi, četudi slednja ni izrecno izpostavljena. Pač v smislu: nekdo, ki je bil nekoč politik, pa je zdaj »civilno družbenik«, naj ne podpira predloge, ideje programe, kandidate ipd., naj ne poziva, presoja, spodbuja (potencialnih) politikov, ker da nima (moralne) pravice, če pa že hoče politično sodelovati, naj se sam politično (re)aktivira. Če se ne (re)aktivira ter kljub temu vse našteto počne kot »civilno-družbenik«, pa je nespodoben, torej je nekdo, ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti, njegov način politične participacije naj bi bilo zavrženo početje. Poleg tega je ta »modrost« pospremljena še z diskriminatornim razločevanje na tiste »civilno-družbenike«, ki so nekoč že bili v politiki, in tiste, ki niso bili nikoli. Slednji naj bi menda imeli pravico podpirati predloge, ideje programe, kandidate ipd. (ne da bi pri tem izpadli nespodobni), medtem ko oni prvi ne.
Na kratko: v odprtih družbah ne more biti nespodobno pozivanje ljudi k politični participaciji in/ali podpora le-tem, ne glede na katerokoli osebno okoliščino. Nespodobno je kvečjemu očitanje nespodobnosti v primerih, kot je opisan.
novoizvoljeni poslanci SD so pri koritu predvsem za plačo na račun davko plačevalcev!
STA: »Če bo Pahor izvoljen za predsednika DZ, na spomladanskem kongresu stranke ne bo več kandidiral za predsednika SD, je povedal Bevk.«
Tudi Pahor ima svoj (skriti) talent, očitno zna barantati oz. kupčkati s funkcijami. Ampak če je cena za to, da se odlepi s predsedniške funkcije v stranki, ta, da postane predsednik DZ, potem – naj bo.
Jurc,
Če jtako obupno pa vzemi kos lipovega lesa pa rezlaj anglčke to pmirja.
MISO malo teško bo, ko se navadiš le na uporabo svinčnika ti je vsako konkretno delo odveč. Tudi rezlanje angelčkov je delo in pa najbrž bi mu prej uspel kakšen hudič.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.