PERSPEKTIVA BREZ IMITATORJEV IN 'RESETA'
02.11.11 22:42
(objavi kot novico)
RS oz. slovenska ekonomija in njeni podporni stebri, predvsem raziskovalni in izobraževalni sektor, ki s kadri in znanjem, veščinami, know-howom ipd. »zalagata« gospodarstvo, so bili v nedavno objavljeni raziskavi analitikov z univerze Harvard in MITa odlično ocenjeni, saj se je Slovenija umestila kot 10. (med 128 analiziranimi državami) najbolj perspektivna oz. napredna ekonomija! Tj.: na lestvici »ekonomske kompleksnosti« (Economic Complexity Index), s pomočjo katere se (na podlagi analiz praks iz preteklosti) napoveduje obetavnost ekonomij, družb, držav v prihodnje, je Slovenija končala v prvi deseterici. »Unsurprisingly, the countries in the top 10 of having the most 'productive knowledge' are Japan, Germany, Switzerland, Sweden, Austria, Finland, Singapore, Czech Republic, the UK and Slovenia. Not only do these countries produce a lot, they produce complex goods that other nations do not. Economic complexity is 'something more fundamental than the GDP'.«
Torej: Slovenija sodi med 10 najbolj perspektivnih držav oz. ekonomij na svetu! Višje je umeščena kot so ZDA, Francija idr. In vse to z obstoječim ekonomskim ustrojem (v katerem so paradni oz. vlečni konji gospodarstva še vedno »socialistična« podjetja) ter lastniško strukturo v gospodarstvu (tj. še vedno je veliko podjetji v državni lasti, in prav to dejstvo je nemalo pripomoglo k temu, da v RS še vedno obstajajo razvojni oddelki, centri odličnosti, ki bi s popolno privatizacijo verjetno že davno bili zaprti oz. preseljeni v »centrale« na tuje), ki pa ju hočejo nekateri neoliberalistični »reformatorji«, ki se (spet) potegujejo za oblast, uničiti; vse to navkljub ali pa prav zato, ker v RS še vedno obstajajo relativno visoki socialnovarstveni in delavnovarstveni standardi, ki varujejo v študiji omenjeni »človeški kapital«, a jih nekateri politični avanturisti in neoliberalistični socialni darvinisti, ki se potegujejo za oblast, kljub temu hočejo odpraviti ali vsaj omejiti; vse to s povečini še vedno javnim izobraževalnim in raziskovalnim sektorjem, ki očitno zna slovenskemu gospodarstvu omogočiti vso potrebno »kompleksnost« in široko paleto znanj, pa ga kljub temu nekateri (pod geslom »Manj države!«) poskušajo sprivatizirati in razbiti.
Rečeno drugače: raziskave, kot je omenjena, kažejo, da v slovenski družbi, državi, ekonomiji še zdaleč ni vse zanič, in da tudi v preteklosti ni bilo vse zanič (saj analize zajemajo tudi podatke o razvoju izpred več desetletji), prej nasprotno; in da je lahko slovenska ekonomija perspektivna tudi brez priseganja na neoliberalistično mantro privatizacije, deregulacije in liberalizacije ter slepega sledenja omenjenim praksam in grobih, anti-socialnih strukturnih družbeno-ekonomskih posegov. Hkrati pa, kakopak, ta raziskava tudi razgalja tiste gobezdave razgrajače, ki hočejo »resetirati« državo oz. družbo in jo pravzaprav utrditi na brezperspektivni periferiji. Prav tako razgali vse brezidejne, praznoglave, pozerske imitatorje, ki bi slepo sledili raznoraznim francosko-nemškim in »atlantskim« (vlakovnim) kompozicijam, čeprav ni jasno, ali bojo te in podobne kompozicije (zaradi krize in morebitnega razpada evr(op)skega območja ali zaradi vojn v Afganistanu, Iraku in drugje) sploh obstale.
Slovenja je lahko perspektivna tudi brez političnih avanturistov, »reseterjev« in brezidejnih imitatorjev, in lahko je perspektivna ne svoji preteklosti navkljub, pač pa v veliki meri prav zahvaljujoč tej preteklosti. Tj. preteklosti, v kateri so se sploh postavili in zgraditi temelji za urbanizacijo, modernizacijo, razvoj. Ne le ekonomski, pač pa obče-družbeni razvoj.
