JELUŠIČ IN BOG Z ROKO V ROKI
09.09.11 20:01
(objavi kot novico)
Vlada pod vodstvom SD je svoje dni obljubljala nov zakon o verski svobodi. Obstoječi »Šturmov« zakon tako privilegira RKC, da je prava sramota za državo, ki je po ustavi liberalna demokracija in kjer naj bi vsakokratna oblast sledila načelu enakopravne obravnave verskih skupnosti in dosledni ločenosti verskih skupnosti od države. To, kar je zmogla ta oblast, je kompromisarski popravek starega zakona. Kompromisarski zmazek ni (toliko) rezultat svetovnonazorske neusklajenosti vladne koalicije, pač pa predvsem Boratovega oportunizma in njegovega konsenzualnega ozira ter nerazumljive uvidevnosti do Janše in (v tem primeru še zlasti) RKC.
Kljub temu je predlagani kompromisni zmazek boljši od obstoječega zakona, saj bo po novem (če bo zakonska novela sprejeta) državno zaposlovanje posvečenih oseb v bolnišnicah, zavodih za prestajanje kazni in vojski prepovedano. Očitno prav slednje moti militantno ministrico Jelušič, ki nasprotuje popravku Zakona o verski svobodi. In sicer zato, ker bi takšen popravek (verjetno) botroval odhodu duhovnikov iz SV, torej tudi iz Afganistana. Po njenem mnenju pripadniki SV v Afganistanu brez duhovnov ne morejo.
Že res, da je Slovenijo v metež afganistanske vojne porinila prejšnja vlada, a ta vsaj ni umaknila t. i. nacionalnih omejitev. Umik le-teh je zunanjepolitični in vojaški »dosežek« te vlade. Razlika v praksi (t. j. na terenu) je v tem, da so bili pripadniki SV pred umikom nacionalnih omejitev »le« zaledni inštruktorji, po umiku pa se udeležujejo spopadov tako rekoč v prvih frontnih linijah. Rečeno drugače: hlapčevska Boratova vlada je slovenski (vojaški) voz še bolj porinila v blato intervencionalistične vojne pod vodstvom ameriških imperialistov. In da bi bili slovenski vazali pri spopadanju z afganistansko gverilo še bolj uspešni, po mnenju Jelušič očitno potrebujejo »priporočila« tudi pri »višji sili«. Za tovrstna »priporočila« pa so, kakopak, usposobljeni duhovni. Z božjo pomočjo gre vse lažje, tako za časa starih križarskih vojn kot tudi v času zdajšnjega križarsko-imperialističnega pohoda zoper »nevernike« in burke. Ne gre pozabiti, da je prav Jelušič pred časom prisotnost SV v Afganistanu opravičevala in upravičevala tudi z argumentom boja zoper burke.
Očitno cilj opravičuje cilje. Ne samo v Afganistanu, pač pa tudi zaradi Afganistana. Jelušič je vse od prihoda na mesto obrambne ministrice poskušala pomesti korupcijsko afero, povezano z nakupom oklepnikov Patrie, pod preprogo; vse to zaradi »materinske« skrbi glede interesov ZDA in »ugleda« SV, ki je po njenem hlapčevskem mnenju pač pogojen z udinjanjem pri Amijih in merljiv z vojaško aktivnostjo pripadnikov SV na (afganistanskem) terenu – slednja pa je brez oklepnikov tako rekoč nemogoča. Tako kot jo je bilo strah, da brez oklepnikov SV ne bi mogla služiti imperialistom, jo je očitno strah tudi tega, da bi ne mogla služiti brez duhovniških priprošenj pri»Vsevišnjem«. Tako kot je v primeru afere z oklepniki s svojim bolj kot ne pasivnim odnosom »minirala« aktivnejšo preiskavo, zdaj poskuša »minirati« novelo Zakona o verski svobodi.
Skrajni čas, da se ta vlada in njeni ministri ter ministrice poslovijo od svojih funkcij…
Obrambna ministrica Jelušič pravi, da mora SV ostati v Afganistanu, sicer bi RS v očeh zahodnjaških imperialistov, še zlasti ZDA, zgubila kredibilnost. ZA JELUŠIČ TOREJ ŠTEJE LE KREDIBILNOST RS V OČEH IMPERIALISTOV, KREDIBILNOST V OČEH TISTIH, KI SO ŽRTVE IMPERIALIZMA, VOJAŠKEGA INTERVENCIONALIZMA IPD., ALI V OČEH TISTIH, KI NASPROTUJEJO IMPERIALISTIČNO VOJNI V AFGANISTANU (med drugim so to tudi slovenski državljani, državljanke oz. večina volivk, volivcev leve provenience) JE NE SKRBI. Rečeno drugače: tako rekoč edina skrb slovenske kompradorske politične kaste je slediti željam zahodnjaških elit, še zlasti željam elit ZDA. Pri tem sledenju (in lezenju v ameriške riti) se je potrebno otresti vse morale, ideoloških (levičarskih) nazorov, vrednostnih sistemov, pozabiti na zgodovinske razloge vojn po 11. 9. 2001, na laži, s katerimi so Amiji opravičili vojni pohod, brutalno kršenje človekovih pravic, ignoriranje mednarodnih pravnih aktov ipd. Še več, po mnenju Jelušič mora RS celo sprejeti soodgovornost za zločine ZDA idr. Zahodnjakov.
Takšne ipd. izjave samo utrjujejo prepričanje, da je to vlado potrebno zamenjati oz. da JE NUJNO POTREBNO ZAMENJATI NEKATERE MINISTRE, ŠE ZLASTI PRVEGA IN OBRAMBNO MINISTRICO. Borat bi »za vsako ceno« sledil nemško-francoskemu neoliberalističnemu ekonomskemu vlaku, Jelušič pa bi za vsako ceno sledila ameriškim imperialistom in njih podvigom. Podvigom, ki, paradoksalno, ne ogrožajo le napadenih, pač pa tudi sam Zahod. Ameriški ekonomist, prejemnik Nobelove nagrade, Jospeh Stiglitz je pred kratkim opozoril na posledice ameriške imperialistične politike. In sicer: i) Busheve vojne so ZDA pripeljale na rob bankrota; ii) vojna je (še zlasti v ZDA) postala opravičilo za omejevanje svoboščin in pravic, ki jih poznajo liberalnodemokratske družbe Zahoda; iii) ZDA so povsem zapravile svoj moralni kapital (kolikor ga jim je še ostalo iz časa hladne vojne), saj so legalizirale oz. dopuščale najbolj brutalne posege v človekove pravice (mučenje, umore, koncentracijska taborišča, tajne zapore z zaporniki brez priznanih pravic ipd.). Rečeno drugače: to, kar spodkopava zahodnjaški način življenja, niso sami teroristi (slednji lahko zrušijo kakšno stavbo, pobijejo nekaj ljudi, ne morejo pa sami zamajati določenih liberalnodemokratskih praks, institucij in kulture), zahodnjaški način življenja ogrožajo ukrepi zahodnjaških političnih elit, ki služijo kot opravičilo v t. i. vojni zoper terorizem. Poanta je naslednja: ZAHODNJAKOV NE OGROŽAJO MALE TERORISTIČNE CELICE, PAČ PA MNOGO BOLJ NJIHOVE ELITE. Podobno je tudi v perifernih polkolonialnih državicah, kot je slovenska, v katerih hlapčevske elite slepo in za vsako ceno sledijo ukazom oz. namigom svojih zahodnjaških gospodarjev (vojne) ter tako ogrožajo »svoje« državljane, državljanke.
Poslanci in poslanke DZ RS, še zlasti tisti iz SD idr. »levih« strank v DZ, imajo priliko, da v kratkem zamenjajo vlado. Da se torej znebijo aktualne in (za čas do rednih volitev) izglasujejo novo. Ta rošada naj ne bi odnesla le Borata, pač pa NUJNO tudi Jelušič. Morebitni nov minister za obrambo bi imel v tem kratkem tako rekoč eno samo nalogo: umakniti SV iz Afganistana.
Boš videl,kakšen "halo"bo, ko bo prišel prvi vojak iz okupacijske misije domov v "leseni pidžami", čeprav je moje mišljenje tako, ko je podpisal pogodbo o denarnem nadomestilu za njegovo daljšo odsotnost od doma je vedel v kakšno avanturo se podaja,ostane samo dilema ali denar,ali pamet.
V SV je nemalo avanturistov in zaslužka željnih osebkov. Pred časom sem zasledil anketo, v kateri so pripadnike SV (»pogodbenike«) povprašali, kaj je bil razlog za njihovo zaposlitev v SV. Veliko jih je odgovorilo, da dobro plačane misije SV na tujem. Skratka, nemalo pogodbenikov se v SV zaposli že z vnaprejšnjo kalkulacijo glede obetajočega dobrega zaslužka na misijah. V sled tega me njihovo »zdravje« niti ne zanima preveč.
Večji problem je v tem, ker so ti ljudje poslani na misije na tuje v našem imenu, tj. v imenu državljanov, državljank; še več, kot nas uči oblastniška propaganda, so tam zaradi naše varnosti. Lepo od Jelušič je vsaj to, da zdaj odkrito prizna, da so pripadniki SV v Afganistanu zaradi »kredibilnosti« politične kaste RS v očeh imperialistične velesile. Zgodbice glede varnosti niso več prepričljive, saj postaja očitno, da je politična kasta z napotitvijo SV v Afganistan poslabšala in ne izboljšala varnostno situacijo za državljane, državljanke RS.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.