PREDČASNE VOLITVE V MAJU?
28.06.11 20:43
(objavi kot novico)
Ustava RS:
- 117. člen: »Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur. «
Zakon o volitvah v DZ:
- 14. člen, 2. odstavek: »Predčasne volitve razpiše predsednik republike z aktom o razpustitvi državnega zbora.«
- 15. člen, 3. odstavek: »Predčasne volitve se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.«
- 13. člen, 2. odstavek: »Predčasne volitve se opravijo najkasneje dva meseca po razpustu državnega zbora.«
Zakon o volilni kampanji:
- 2. člen, 1. odstavek: »Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja.«
Recept za predčasne volitve po hitrem postopku:
- vladni maneken zahteva »samomorilsko« glasovanje o zaupnici vladi;
- 3. dan po njegovi zahtevi večina poslancev, vključno s poslanci SD, izglasuje nezaupnico;
- sledi 30 mučnih dni čakanja v »brezvetrju«;
- ker v tem roku ni izglasovana zaupnica staremu premierju (niti morebitnemu kandidatu za novega premierja), predsednik RS po 30 dneh razpusti DZ in hkrati razpiše nove volitve; rečeno drugače: na 33. dan od Boratove zahteve po glasovanju o zaupnici vladi, Turk že lahko razpiše predčasne volitve;
- predvolilna kampanja se lahko začne že 10 dni po razpustu DZ, volitve pa so lahko že na 40. dan po razpustu; oziroma: na 73. dan od zahteve po »samomorilskem« glasovanju o zaupnici vladi lahko volivke, volivci že volijo novo »ekipo« DZ.
Borat in Kresal obljubljata predčasne volitve (pozno) pomladi. Najbolj primeren datum volitev v DZ se zdi v maju, saj bi predvolilna kampanja potekala v času »rdečih« državnih praznikov (Dan upora, prvomajski prazniki, 67. obletnica konca 2. svetovne vojne v Evropi); verjetno bi bil zato predvolilni »diskurz« bolj socialno (oz. anti-kapitalistično) in uporniško (oz. anti-fašistično) obarvan. Če naj bi bile predčasne volitve v nedeljo, 13. maja 2012, bi morala zahteva po glasovanju o zaupnici vladi biti s strani vladnega manekena posredovana že konec januarja, najkasneje v ponedeljek, 30. 1. 2012.
Do takrat pa je potrebno omejiti škodo, ki bi jo (socialni) državi še lahko naredila okrnjena vlada in morebitna ad hoc večina v DZ, ki je nedavno še sestavljala »levo« koalicijo. Poslance, poslanke SD gre opozoriti, da prihaja dan (volilnega) poračuna in da naj »niti pod razno« ne upajo na morebitno novo izvolitev (ali kandidaturo na strankini listi), ako bi v teh zadnjih mesecih omejevali ali celo ukinjali že izborjene socialnovarstvene in delavnovarstvene pravice oz. svoboščine. Če se bo vladni maneken vse do zadnjega oklepal tako funkcije predsednika SD kot vlade in s teh pozicij poslancem v sprejem vsiljeval anti-socialne zakone, bi se morali slednji zateči k praksam poslanske neposlušnosti.
Naredil je vse še bolj temeljito kot mu je bilo naročeno in naslednik ne bo imel nobenega dela več, samo smehljal se bo lahko in mahal s tistimi velikimi klapani...
Sicer pa škoda besed, saj so VSI POPOLNOMA ENAKA DRUŠČINA.
Jurc ali meniš, da bo pod JJ oblastjo, kaj boljše? Si morda že pozabil, kako smo komaj čakali na nove volitve? Si pozabil, da je ravno JJ ustvaril tajkune in razprodal našo premoženje, prav tako pa ga razdelil in podaril RKC-ju? Bolje takšna vlada, kot vlada JJ, čeprav se tudi s to vlado ne strinjam, pa vendar imam raje manekena, kot t..........
Morda si tudi pozabil, da je v času gospodarske rasti ravno JJ in njegova vlada naredila in priredila bilanco uspeha. No lepo vas prosim, res da maneken ne dela 100% najbolje, pa vendar vse tudi ni tako slabo. Po anketah, katere so naredili, pa očitno ljudje sploh ne živijo tako slabo, kot se govori. Da je Borut naredil nekaj velikih napak, zaradi katerih sedaj dobiva po hrbtu, katerega pa ima zelo močnega, je res. Veš Jurc, če bi jaz bila na manekenovem mestu, kot ga ti poimenuješ, bi rekla na prvi novinarski konferenci tako
" Izvoli JJ tu ti predajem oblast, naredi nekaj boljšega, če imaš tako velik jezik, meni je dovolj teh bedastih ovac, takšnih igric se več ne grem, pa da vidimo, česa si sposoben narediti ti v teh kriznih časih"
Pa da ga vidimo, kje bo potem ustvarjal tajkune in kdo bo potem bogatel.Slovenčki pa bomo še bolj trpeli in gagali. Me zanima koga bomo potem
grajali in odstavljali, saj JJ nikakor ne bomo morali kar tako odsloviti.Ja Jurc in koga boš potem zmerjal in pozival k odstopu????
Dilema – »manjše zlo« (= Borat) ali »veliko zlo« (= Janša) – je pravzaprav lažna dilema. Lažna iz več razlogov. Vsebinski je ta, da Borat razgrajuje oz. poskuša razgraditi nekatere poglavitne pridobitve socialne države enako (ali še bolj) vneto, kot jih je (hotel) Janša v mandatu 2004-2008. Je potemtakem res lahko alternativa Janši? Mar ni, če vzamemo za kriterij presojanja odnos do socialne države, sam večje »zlo« kot JJ? Napad na socialnovarstvene in delavnovarstvene pravice oz. svoboščine je v mandatu te vlade še bolj intenziven in vztrajen; Janšine antisocialne napade, ki so vsebovali napovedi strukturnih sprememb in nekatere spremembe davčne politike (npr. uvedba enotne davčne stopnje), so na novembrskih demonstracijah 2005. zaustavili sindikati idr. organizatorji oz. sodelujoči. Janša je se je potem tozadevno »umiril«. Prav zato ga je skupaj s kohorto podobno mislečih zapustil neoliberalistični ekonomist Jože. P. Damijan, ki se tega obdobja spominja takole: »Ko smo leta 2005 v Odboru za reforme z mandatom vlade Janeza Janše pripravili velik reformni paket s 67 ukrepi za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje blaginje prebivalcev te države, so ta reformni zagon na nož pričakali praktično vsi mediji, mnenjski voditelji in opozicijski politiki so bruhali ogenj in žveplo po “neliberalnih reformah”, ki bodo uničile to državo, sindikati in študentske organizacije pa so šli množično demonstrirat na ceste. Forum 21 je organiziral svojo protireformno seanso. /…/ Ob tem orkestriranem pritisku se je vlada Janeza Janše kmalu notranje distancirala od reform, nato pa se tudi navzven odmaknila od izpeljave reformnih idej in ciljev.« Še več, Janšev populizem in predvolilne kalkulacije so pred volitvami 2008. botrovale celo nekaterim vladnim socialnim »bombončkom« (kot je npr. tisti, ki se nanaša na brezplačne obroke v šolah).
Borat je druga zgodba, ta do samega konca vztraja pri svoji antisocialni politiki. Ne trdim, da ta vlada ni poskušala blažiti socialno stisko tistih, ki jih je prizadela gospodarska kriza, a treba je dodati, da so bili socialni ukrepi, ki so bili proti-krizno obarvani, kratkoročno naravnani (kar je logično). Edin večji ukrep te vlade v prid večje socialne varnosti, ki bi imel srednje- oz. dolgoročne učinke, je dvig minimalne plače. Večina drugih vladnih reformnih predlogov je z negativnimi učinki za socialno državo in so ukrepi z dolgo-ročnim »trajanjem«. Npr. strukturne reforme, ki jih hoče izpeljati (okrnjena) vlada in ki s krizo kot takšno nimajo veliko, so izrazito antisocialne in bojo v največ primerih imele dolgoročne katastrofalne učinke, učinke, ki bojo še pospešili družbeno razslojevanje; pa naj bo govor o ponižujočem Svetlikovem zakonu, ki ureja prejemanje socialnih transferjev, naj gre za napovedne spremembe delovnovarstvene zakonodaje, ki bi omogočale lažje odpuščanje, ali pa naj gre za Zakon o izvajanju dejavnosti splošnega pomena (ZIDSP), ki je pred dnevi »preživel« drugo branje v DZ: z ZIDSP se pravzaprav ponavlja privatizacijska zgodba, ki jo je v 1990ih začel Demos in katere negativne posledice (nekaznovani tajkuni, podjetja v načrtovanih stečajih in posledična brezposelnost, prisvajanje družbenega oz. državnega premoženja, družbena razslojenost ipd.) občutimo vsak dan bolj. Če je Demos privatiziral gospodarske družbe in je pustil javni sektor »pri miru«, bo zdajšnja, menda leva vlada sprivatizirala prav javni sektor: vsa področja javnega sektorja, razen vojske, policije, uprave in pravosodja, torej tudi področja kot je, denimo, izobraževanje ali zdravstvo. Za bodočo komercializacijo in privatizacijo (ter bodoče tajkune) v zdravstvu in izobraževalnem sistemu ne bo odgovoren Janša, pač pa ta vlada.
Alternativa – če ne Borat, potem Janša – pa je lažna tudi iz političnih razlogov. Kot sem že zapisal v enem prejšnjih blogov: glas za Pahorja je glas za Janšo, ne glede na to, ali bo SD zgubila volitve (v tem primeru se zna celo zgoditi, da bi Borat popeljal SD v naročje SDS) ali če bi zmagala (z Boratom na čelu bi bila zmaga pravi čudež). In tu je poanta: dokler je na čelu SD Borat, je Janši zmaga tako rekoč poklonjena. Vladni maneken se je izkazal za i) nedoraslega funkciji premierja, ii) poleg tega ni socialni demokrat in očitno je tudi, iii) da je pri večini državljanov, državljank je zapravil kredibilnost. Ne le to, zdi se tudi, da živi v neki paralelni resničnosti, ki s to, v kateri živi večina prebivalstva, nima veliko, saj se v svojih govorih, kot da bi bil že na robu blaznosti, mesijansko razglaša za edinega v državi, ki jo lahko popelje iz krize in naprej v svetlo bodočnost. Skratka, dober rezultat na volitvah naj se ne išče znotraj lažne dileme – Borat ali Janša, »v igro« je potrebno vključiti nekoga »tretjega«. Oziroma: Borata je potrebno odstaviti s funkcij predsednika stranke in vlade. Ne nujno na enkrat, lahko v 2 korakih: najprej bi morala SD najti novega kandidata za premierja, nekoga, ki bi bil na liniji socialne demokracije, ki bi bil kos funkciji in ki bi oz. ki že vzbuja zaupanje pri volivcih, volivkah. Če takšnega kandidata ni v stranki, ga mora slednja poiskati kje »zunaj«. Če bi se »novi človek« izkazal, bi (npr. nekaj mesecev pred volitvami) sledil drugi korak: menjava predsednika stranke. Časa za ta »manever« ni več veliko, čim prej se zgodi, toliko bolje za SD in za RS.
Vztrajanje Borata na čelu vlade do rednih ali do predčasnih volitev pa je recept za katastrofo (rečeno drugače: Borat na premierskem mestu je pogoj možnosti Janše na taistem mestu; oziroma: anti-socialna praksa zdajšnje (okrnjene) vlade je pogoj možnosti janševističnega režima, režima, podobnega tistemu na Madžarskem). Če bi poskušal v tem času izpeljati katere od napovedanih anti-socialnih reform, bi stranka postala še bolj neprivlačna za leve volivce, volivke; če bo država zaradi Boratovega vztrajanja na oblasti in posledično zaradi nefunkcionalne manjšinske vlade, ki nima večinske podpore v DZ, pahnjena v nekakšen »mrtvi tek« oz. večmesečno »umiranje na obroke«, pa tudi. Ergo: Borči must go.
Marija, kdaj boš nehala misliti, da je manj slabo (v tem primeru, ki ga obravnavamo, je to ista figa) dobro. Slabo je slabo, nikoli ne bo dobro. Mi hočemo dobro, ker si samo to zaslužimo in pika.
razumem da pahorju zaradi krize nebo uspelo. Samo kak eni ne razumete ali se ne spomnet da JJ niste hotel voliti pa čeprav smo imeli konjukturo in po njihovem proračunski suficid (presežek) mi pa sploh ni jasno :D
Ni res, da bo Boratu spodletelo zaradi krize; če bi bilo stanje v gospodarstvu odločilen kriterij priljubljenosti politikov, potem Janša, ki je v razdobju 2004-2008 imel to srečo, da je »jahal« na valu gospodarske rasti, ki je zajela EU in svet, ne bi zgubil na volitvah 2008. Tudi LDS je izgubila na volitvah 2004., čeprav takrat gospodarska situacija ni bila slaba, poleg tega pa je RS istega leta postala članica EU. Nič ni pomagalo. LDS je zgubila, ker je bila, enostavno rečeno, že dolgo na oblasti in so se je očitno ljudje naveličali; Janša pa zato, ker so se njega in njegovega avtoritarnega stila vladanja, ki ga zaznamujejo laži, aferaštvo, politikantstvo, tajkunstvo, obračunavanje z novinarji, poskus izpeljave neoliberalističnih reform ipd., državljani, državljanke naveličali že v obdobju enega mandata. »Levi« trojček je dobil volitve 2008., ker je bila večina volivcev, volivk prepričana, da predstavlja diskontinuiteto z Janšo. Namesto tega jim je Borat ponudil »konsenzualno« politiko, ki je pomenila rehabilitacijo političnih praks in nečednosti, ki so se zgodile pod Janševo vlado; na socialnem in ekonomskem področju pa se je vlada še z večjo ihto in vztrajnostjo (kot JJ) lotila strukturnih reform v neoliberalistični maniri. To so glavno razlogi nepriljubljenosti te vlade, ne kriza. Skratka: razočaranje volivcev, volivk leve provenience se skriva v njihovem prepričanju, da Borat ni diskontinuiteta JJ.
Le nekaj trenutkov po razglasitvi rezultatov marčnega referenduma so se tam okoli Metelkove in Menze pri koritu začele širiti govorice, da je protinatovska tretjina volilnega telesa pač zelo veliko, da volilna nedelja ni prinesla le sladkega poraza, ampak tudi politično obveznost, in da je prišel čas za ustanovitev nove, jasno, leve politične stranke. Pač politične grupacije, ki bi malo zamajala, prevetrila in seveda izboljšala to zatohlo sceno slovenske politične realnosti. Nova stranka je postala novica, še preden je sploh nastala, o njej so govorili na televiziji, o njej so pisali kolumnisti, eni s skepso, drugi z zadržanim navdušenjem, institucionalizirane parlamentarne stranke pa so političnemu fantomu pošiljale cinične namige. Vendar je bila takrat nova stranka le govorica, pozna nočna ideja, neposredni rezultat nakopičene predreferendumske energije, tako zelo daleč od nastanka in tako zelo daleč od kakšnega predvolilnega slogana. A z razliko od podobnih vsemogočnih idej, ki človeka navadno napadejo v stanju nočnega veseljačenja in bahanja, je ideja o novem načinu političnega delovanja, ki pa je za zdaj izgubil pridevnik strankarsko, vseeno preživela nekaj postreferendumskih tednov in navidezen konec zgodbe o Natu. V četrtek, 22. maja, malo čez poldan je bil v Menzi pri Koritu predstavljen Forum za levico, prebrani sta bili tudi dve izjavi, na koncu pa so postregli z multikulturno hrano, sokom in doma pridelanim refoškom. Forum za levico je postal politična stvarnost, ideje o novi levi stranki pa so zdaj ostale samo na papirju.
Kakšni so pravzaprav razlogi za nastanek tega civilnega, a nikakor ne apolitičnega združenja, ki "grozi", da bo nekoč iz njega nastala ali pa se odcepila stranka? V okvirnih ustanovnih aktih Foruma za levico, pod katerimi se je podpisalo 44 posameznikov, je nanizanih nekaj razlogov, zakaj naj bi Slovenija potrebovala novo, drugačno politično opcijo. Forum je nastal, ker v Sloveniji ni več strankarske, ne kakšne druge opozicije, ker v Sloveniji dejansko ni več nobene stranke, ki bi zastopala leve liberalne in socialnodemokratske interese, forum je nastal tudi zato, ker je slovenska politična elita zaverovana v lastno pomembnost, ker odloča na podlagi grozljivo pomanjkljivega znanja, ker se ta elita ne ozira več na javno mnenje ali pa z njim manipulira, ker od okostenelih postopkov odločanja ne morejo pričakovati, da se bo stanje spremenilo, ker je velik delež slovenskih državljanov postal apatičen in ker nočejo, da zaradi politične brezbrižnosti o prihodnosti države odloča le manjšina.
Medijska inavguracija se je sicer začela malo komično. Kopica, bilo jih je skoraj dvajset, ustanovnih članov je slonela ob šanku in novinarjem tako za hec namigovala, da bodo tam tudi ostali. Večina je bila intelektualcev, sicer znanih obrazov, a brez pravih zvezd, izmed njih nobeden še ni krasil naslovnice kakšnega, še posebno tabloidnega časopisa. Od prešerne druščine za šankom je izstopala le peterica starejših tovarišev, ki je mirno sedela v zadnjih novinarskih klopeh. Brez pretiravanja bi lahko bil njihovi očetje. "Zelo sem vesel, da ste prišli," jih je prijazno pozdravil Tonči Kuzmanič, "če boste hoteli kaj popiti ali kaj pojesti, midva s Francom Jurijem sva tam zadaj." Spoštovani starejši so mirno prikimali in začeli prebirati press release, ki so za novinarje in zainteresirano javnost počivali v treh kupčkih na mavrični zastavi z italijanskim napisom Pace. Eni od tistih, ki so pred začetkom vojne preplavile pacifistično Italijo, postale modni dodatek, nekaterim ne ravno čutečim posameznikom pa so se zdele primer (pred)vojnega dobičkarstva. Tonči se je vrnil k šanku in eden izmed spoštovanih starejših je šepnil svojemu kolegu. "No, sedaj pa bomo lahko prebrali, kaj je to. A, Forum za levico se imenujejo," je zadovoljno ugotovil.
Namigi o dogodku ob šanku so bili samo šala, tiskovna konferenca se je začela z nekajminutno zamudo in z mikrofonom se je najprej spoprijela Tanja Renar, sicer profesorica sociologije na ljubljanski FDV. "Zgodba o forumu za levico kajpada ni od včeraj. Starejši, starejše med nami, smo jo zoreli, zorele, vsaj kakšnih 20 let. Ta borba je dobila nekaj svoje oblike ob dogajanju v zvezi z referendumom o oploditvi z biomedicinsko pomočjo in z obema referenduma marca letos." Vse skupaj se torej ni začelo tiste lepe marčne noči, ampak veliko prej. Ideja je nastajala v glavah nezadovoljnih opazovalcev političnega vsakdana, ob vsakem dogodku pa se je malo oplemenitila. In po zadnjih referendumih je bilo dovolj. Forum naj bi odpiral prostor za široko razpravo o stvareh, ki so del svetovnega gibanja za bolj pravičen, socialno in ekološko naravnan gospodarsko-političen mednarodni red. Eden izmed razlogov za ustanovitev je nezadovoljstvo s stanjem v slovenski politiki. Tukajšnji politični razred naj bi namreč na svetovne odzive reagiral z nevednostjo, brezbrižnostjo, koristoljubno in s poklekanjem pred samooklicanimi gospodarji. "Predvsem pa bomo renčali in lajali na domačo politično karavano," odpirali prostor, iskali rešitve, ponujali argumente in iskali pot iz "vrtinca neoliberalnega in neokonzervativnega razslojevanja, iz koncentracije ekonomske in politične moči".
Otvoritveni govor Renarjeve je bil kratek, po nekaj stavkih je ljubkovalno poklicala "našega šankista" Tončija, da predstavi enega od načinov delovanja Foruma za levico, izjavo z zaporedno številko ena. Izjave za javnost so zelo podobne kot pri JBTZ-jevem Odboru za varstvo človekovih pravic, zanimivo pa je, da prva izjava Foruma za levico v naslovu prav tako vsebuje besede o človekovih pravicah. Le da so se v Bavčarjevih časih borili za pravice štirih, sedaj pa za več kot 18.000 izbrisanih. "Na ravni državnih institucij in civilne družbe so se po odločitvi ustavnega sodišča organizirali ljudje, ki so začeli biti plat zvona, češ da je to, kar je reklo ustavno sodišče, preveč. Tisti, ki se strokovno ukvarjamo z zadevo o nestrpnosti, mačizmu, seksizmu, rasizmu, vemo, da se na tej točki odpira zelo nevarna zadeva, ki se ji reče institucionalna ksenofobija ali celo rasizem. To je tista ključna točka, kjer država poprime tisto, kar ponavadi množice mislijo v svoji privatnosti." Forum za levico torej podpira ustavno sodišče, izbrisane in legalnost, česar pa za kakšne druge leve ali desne politične stranke seveda ni mogoče trditi. Prva izjava je torej konkretna in glasna kritika ne le slovenske vlade, ampak skoraj celotne politične stvarnosti. Z nekaj svetlimi izjemami seveda. In podobno je tudi z izjavo pod zaporedno številko dve, ki je povezana z zunanjepolitičnim vprašanjem. Če se slovenska vlada, vključno z večino kimajoče družbe iz Šubičeve, izogiba ali celo popušča pritiskom ZDA o sklenitvi posebnega dogovora, ki bi dejansko razveljavil odločbe Mednarodnega kazenskega sodišča pri obravnavanju ameriških državljanov, pa so člani foruma nepopustljivi. Izjava številka dve poziva vse pristojne institucije, "naj poskrbijo za to, da Slovenija ostane trda zagovornica enakosti pred zakonom in da ostane trda zagovornica ene od najpomembnejših institucij, ki so nastale v boju zoper vojno zločinstvo in kršitve človekovih pravic". Franco Juri, ki je za mikrofonom zamenjal Kuzmaniča, upa, da bo tudi ta izjava prispevala k temu, da se vlada pravilno odloči, da politične stranke začnejo končno razpravljati tudi o tem vprašanju in da se na koncu zavrne poziv ZDA o sklenitvi pravnega pakta.
Po prebranih izjavah, torej prvih javnih političnih gestah novonastalega foruma, je Sandra Bašić - Hrvatin, predsednica Sveta za radiodifuzijo, kot izučena komunikološka ekspertka spretno vodila osebne predstavitve nekaterih ustanovnih članov. Tistim, ki so bil v svojih govori predolgi, pa je pozvonila z opozorilnim zvoncem. Razlogi za pristop k forumu so bili različni, vprašanje do okolja, ustvarjanje humane misli, diskriminacija, odmiranje socialne države. Med množico različnih je bil tudi Stojan Spetič, Tržačan in nekdanji senator italijanske republike. "Šele pred kratkim sem postal državljan in prvič mi je bilo dano, da sem glasoval, na referendumu o vstopu v EU in Nato. In angažiral sem se proti vstopu. Že takrat sem opazil, da levice, vsaj institucionalne, v tej kampanji ni bilo slišati." Tržačan je nato z enim stavkom povzel, zakaj se je pridružil Forumu za levico. "Zaskrbljen sem nad pojavljanjem berluskonizacije Slovenije in tega nočem." Spetič si je za uspelo metaforo prislužil aplavz, podobno plastičen pa je bil tudi koprski slikar Dušan Podgornik, ki se pred volilnim lističem "počuti približno tako, kot se počuti vegetarijanec, če se mora v restavraciji odločiti med svinjskim in govejim zrezkom, rad pa bi nekaj drugega". Med podpisniki so med bolj znanimi posamezniki še: Mišo Alkalaj, Gorazd Kovačič, Vlasta Jalušič, Boris Kobal, Boris Iskra, Bogomir Kovač, Rastko Močnik, Drago Kos. Tako na hitro jih nekaj prihaja z Mirovnega inštituta, nekaj iz Filozofske fakultete, nekaj pa iz Fakultete za družbene vede. Razmeroma velik delež je Primorcev, celo poslanec ZLSD Aurelio Juri je na koncu tako sramežljivo pogledal izza vrat in poklical svojega brata Franca.
Seveda pa je bilo glavno vprašanje, ki je mučilo tako novinarje kot verjetno tudi člane Foruma za levico, ali bodo nekoč postali stranka. "Forum ni stranka, če pa bo kdo nekoč čutil, da je stranko treba narediti, in če bo ta stranka levičarska, jo bomo podprli," je o domnevnih strankarskih načrtih govoril Tonči Kuzmanič. Člani foruma ne delujejo zato, da bi se povzpeli na oblast, da bi iz njih nastala nova, boljša politična elita. Delovanje foruma bo vsaj za zdaj poskusilo v slovenski prostor vnesti novo obliko političnega delovanja, ki bo potekalo na poljih izven institucionalne politike. "Levica je v slovenskem prostoru demonizirana beseda, saj se tega pojma bojijo vsi, tudi predsednik ZLSD Borut Pahor," je predsednika institucionalizirane demokracije okrcal Franco Juri. "Na levici se politika profilira zlasti na temeljih socialnosti, solidarnosti in libertalnosti."
Sicer pa so zadržane reakcije in prikriti strah že uveljavljenih slovenskih strank nad "vstajajočimi levi" vsaj za zdaj še brez podlage. Po novinarski predstavitvi in prijazni pogostitvi so se zbrani forumski levičarji posedli okoli lesenih miz in v neformalnem sestanku razpravljali, ali je bolje, da se organizirajo kot društvo ali kot zavod. Ali je morda bolje, da je njihov logotip sestavljen iz mavrične zvezde, ali pa je nova levica že presegla stare simbole in zato potrebujejo nov, bolj sveži znak. Kaj pa naslov in pečat in kdo naj pripravi statut? Forum za levico je torej šele nastajajoča organizacija, s premišljenim političnim programom, zelo drugačnim od zadovoljno uveljavljenih in zato tudi postaranih slovenskih levičarskih strank. Vendar je pot od Foruma za levico do "prave" levice še zelo dolga, ustanavljanje in oblikovanje nove levičarske stranke namreč ni enako organizaciji prisrčne novinarske konference, začinjene z dvema tehtnima izjavama, nekaj dobrega vina iz petlitrske plastenke in odlično potico mame Renar. A tudi če iz Foruma za levico nikoli ne bo nastala kakšna politična stranka, to ne pomeni, da je njegov namen samo zabava, provokacija in uživanje v politiki. Gotovo bo Forum za levico podobno kot prehitro pozabljeni UZI odigral pomembno vlogo v politični prihodnosti, če ne drugače, s tem, da bo institucionalizirane stranke naučil misliti. Čeprav bi to lahko bila to vseeno preveč smela želja, kajti dokler bo forum le "renčal in lajal na politično karavano", bo ta seveda šla mimo.
In, dokler se bojo v takšne forume, gibanja in podobno vključevali tisti, ki so iemle ali iamjo kaj opraviti z oblastjo, a so naredili tako kot to dokazuje nas primer seznam v prispevku "Da ne bo nejsnosti", od vsega ne bo nič, ker bojo gasili ogenj že na začetku ali kompromitirali reč s svojo prisotnostko.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.