Napaka!
- Ogled strani je omogočen samo registriranim uporabnikom/cam.
Franci, Barbi in Borat...
02.02.10 23:12
(objavi kot novico)
Primer 1:
Minister Križanič je pri dekanu ekonomske fakultete posredoval zaradi sestave komisije za zagovor doktorske disertacije njegove uslužbenke K.B. Minister pravi, da je Mramorja klical kot stanovski kolega, za kar, kot je prepričan, ima pravico, saj je še vedno habilitiran kot profesor. Mramor, ki je očitno njegov klic dojel drugače (tj. kot napad politika na avtonomijo Univerze), je o Križaničevem klicu obvestil Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). KPK je poseg ministra v avtonomnost izobraževalne ustanove označila za korupcijo. Reakcija Križaniča? Ravnanje KPK je označil za grob poseg v njegovo osebno integriteto. Reakcija Borata? Zaradi mnenja KPK, da Križaničevo dejanje odgovarja definiciji korupcije, ne namerava razrešiti ministra za finance Franca Križaniča. Poleg tega se sprašuje, zakaj KPK, če Križaničevo dejanje ustreza zakonski definiciji korupcije, ne vloži ovadbe, saj je menda to dolžna storiti.
Primer 2:
Izredni nadzor Ministrstva za pravosodje je na tožilstvu ugotovil nezakonitosti, praksa »lomljenja hrbtenic« tožilcem s strani vodji tožilstev, ob potuhi generalne tožilke Brezigar, je bila nezakonita. Borat je prejšnji teden po telefonu poklical generalno državno tožilko in ji izrekel svojo podporo ter izrazil željo, da kot generalna državna tožilka svoje delo opravlja do konca mandata.
______
Borat bo torej sledil praksi in kurzu, ki ju je začrtal Janša. Janšev odnos do institucij, ki nadzirajo oblast (Računsko sodišče, Varuh, Info-pooblaščenka,…), je bil ignorantski in aroganten. Simpatij, ki jih je kazal Janša da Brezigarce (in ona do njega) pa ne gre posebej omenjati, saj je »vzajemna naklonjenost«, od katerih sta imela oba koristi, znana, opazna in celo dokumentirana. Za Borata je bila izkušnja z Erjavcem, ki je odletel zaradi »obsodbe« Računskega sodišča, očitno preveč stresna. Zato si podobnih ne želi več. Ergo bolje se je sprenevedati in zgražati nad nadzornimi institucijami in njih odločitvami, tako kot se je njega dni Janša (ta sicer iz drugih motivov). Borat v tem početju morda ni tako neposreden in nesramen, kot je bil njegov premierski predhodnik, a njegovo sprenevedanje daje enake oz. podobne rezultate in daje domovinsko pravico logiki in praksi, da se je možno iz nadzornih institucij in praks tako rekoč norčevati.
Vzemimo za primer Križaničev klic Mramorja… Mramor je čutil ministrov klic kot politični pritisk nanj in na Univerzo, zato ga je tudi »prijavil« pri KPK. Slednja je v ministrovem početju prepoznala koruptivno početje, ki ga tako sam minister kot Borat zdaj minimalizirata in se nad početjem KPK celo zgražata. A če je kaj vredno zgražanja, je njuno sprenevedavo početje. Ki ne samo, da načenja avtoriteto KPK, pač pa načenja tudi avtoriteto dekana Ekonomske fakultete, dr. Mramorja. Redni profesor in dekan Dušan Mramor ni kdorsibodi, pač pa (tud v tujini) priznan ekonomski teoretik, in ne nazadnje tudi uspešen minister za časa Ropove vlade. Na Križaničevo početje KPK zagotovo ni opozoril zaradi neprištevnosti, bebavosti, neetičnosti ali neukosti. Pač pa zato, ker se mu je Križaničevo telefonarjenje in poskus vpliva na sestavo komisije, ki naj bi ocenjevala doktorsko disertacijo Križaničeve uradnice, zdel(o) (etično, strokovno,…) nesprejemljivo. Očitno pa se takšno klientilistično ravnanje ministra ne zdi nesprejemljivo Boratu (ki bi mu lahko bil Mramor v marsičem vzor; Borat mu ne seže niti do gležnja, četudi nase nadene 10 »armanijev«). In namesto da bi ukrepal zoper ministra (ne nujno z zahtevo po odstopu), bere levite KPK in posredno Mramorju. Rečeno drugače, tudi Boratovo branjenje Križaniča je poseg v avtonomijo Univerze (saj se iz dekana EF pravzaprav norčuje in dvomi v smiselnost njegove »prijave« pri KPK, hkrati s tem, ko brani prakso svojega ministra). In Boratovo branjenje ministra pomeni tudi opravičevanje (vsaj) klientilizma (če že ne korupcije) v vladi!
Nič manj sprejemljivo pa je Boratovo početje v primeru Brezigarce. Namreč na tožilstvu pod njenim vodstvom so bile na (s strani ministrstva) zakonit način (tj. z izrednim nadzorom ministrstva) odkrite nezakonitosti. Namesto da bi Borat vsaj molčal, dokler se zadeva povsem ne razčisti, on že vnaprej izraža podporo Brezigarci, ki »bojkotira« obvezna (in zakonita) navodila ministra, ki naj bi nezakonito stanje na tožilstvih odpravila, in ji tako rekoč jamči, da bo ostala na mestu generalne tožilke, četudi je bilo delovanje na tožilstvih pod njeno »komando« prepoznano kot nezakonito. Kar je škandal. Namreč če Borat meni, da so ugotovitve izrednega nadzora delovanja tožilstev nezakonite, ni jasno zakaj podpira Brezigarco. Zaradi političnega oportunizma? Zaradi politične trgovine z Janšo in miru v državi? Vse to, na škodo zakonitosti delovanja državnega tožilstva? Je to v skladu z obljubo o odgovornosti za spremembe, ki jo je izrekal pred volitvami? Če pa meni, da so ugotovljene nezakonitosti konstrukt, ki je nastal v režiji ministra Zalarja, pa bi moral hkrati ob izrečeni podpori tožilki terjati tudi »glavo« ministra Zalarja. A Borat tudi v tem primeru oportunistično ne stori nič…
Ob tem pa je še dvoličen. Namreč če od Kosa terja naj zoper Križaniča vloži ovadbo, če je res, da je njegovo klicarjenje Mramorja bilo koruptivno dejanje, potem bi moral sam Borat ukrepati ali proti Brezigarci ali proti Zalarju (z ovadbo in/ali z razrešitvijo enega od njiju), saj je očitno, da je nekdo od njiju deloval nezakonito. Izredni nadzor ministrstva trdi, da Brezigarca. Torej naj ovadi in/ali odstavi Brezigarco. Če Borat izreka podporo Brezigarci, ker meni, da sta izredni nadzor in njegova ugotovitev nezakonita in plod komplota politika Zalarja zoper tožilko Brezigar, pa naj zaradi zlorabe položaja odstavi ministra (in/ali ga celo ovadi). To je dolžan storiti. Če ne zaradi drugega, zaradi obljub, ki jih je dajal pred volitvami…
Francijevo ravnanje je nedopustno, čeprav ga KPK ne imenuje korupcija, ampak malo bolj milo.
Vendar mi je za zdaj* Mencingerjevo stališče bližje od zgoraj napisanega. Avtonomen človek bo zavrnil nespodobno povabilo, neavtonomen bo klical na pomoč.
*ko bo v javnosti zaokrožil magnetogram njunega pogovora in ko bom morda zvedel, da je kaj takega običajna praksa na fakultetah (dandanes starši (in možje za žene) hodijo na govorilne ure s svojimi 22-letnimi otroki), bom pa spremenil mnenje.
»Odgovornost za spremembe«, smo slišali govoriti Boruta Pahorja. Danes pa, niti ne leto in pol kasneje, vidimo »spremembe«:
Na vrhu neodvisnega tožilstva vidimo političarko Barbaro Brezigar, ki jo je ustoličil še Janša in je poleg svoje »neodvisnosti« na tožilstvu zaposlila ¾ svoje družine, ali bolje rečeno da je iz tožilstva naredila Barbara&otroci d.o.o. Pa če zanemarimo vse njene politične botre, ki jih ima na desnici, bi samo vprašala Pahorja:
» Kako lahko generalna državna tožilka še uživa vaše zaupanje, če pa so rezultati nadzora ki ga je odredil minister Zalar pokazali, da so se na tožilstvu dogajale nepravilnosti«
Ker odgovor da bo ženska izpadla pred javnostjo žrtev, ne more držati vode ker vemo, kakšni psihološki profili označujejo ljudi ki igrajo žrtev in takih ljudi, na tako pomembnih funkcijah kot je generalna državna tožilka ne rabimo, ker je ta služba preveč odgovorna….
In drugo vprašanje:
Zakaj se javno prerekate tako kot Janša, s kpk?
Saj ni pomembno, da se strinjate z njimi, ampak vaša reakcija ni bila popolnoma nič drugačna, kot besnenje Janeza Janše, kadar je kakšna institucija pokazala s prstom na nepravilnosti njegove vlade.
Vse skupaj postaja že pravi teater, zradi nekih svojih predvolilnih obljub se pušča na določenih mestih ljudi, ki bi jih z dnem prevzema vlade bilo potrebno takoj zamenjati.
Križanič res ni najbolje odreagiral, vendar smatram, da zato ni potrebno klicati Kosovo komisijo.
Vse to kar se dogaja pa bomo plačali na naslednjih volitvah, že verjetno na lokalnih.
Olga, nič ne bomo plačali, morda nam bo samo bolje, od politikov brez hrbtenice ne pričakujem čisto nič. Moj glas lahko samo sanjajo!
Jurc, vse kar si napisal, drži kot pribito.
Vendar če se ozremo na začetne pogoje na podlagi katerih si napisal blog, lahko vidimo, da si že na začetku storil napako. Namerč, upošteval si, da politik delujejo logično in moralno. Kar pa se že iz zapisanega vidi, da ni res.
Zopet bom zapel isto pesem, naj vlada in g. Pahor delata kot ju je volja in kot mislita, da je prav. Čas bo pokazal ali so bile njune odločitve odgovorne za spremembe ali ne. In ko bo prišel čas volitev, bomo naredili poračun in občutek imam, da ta ne bo ne na strani SDS-a ali SD-a ampak prej na strani novoustanovljenih strank, ki edine lahko prinesejo svežino v to, raje ne bom rekel kaj....
Reakcija Borata je reakcija politika, ki nima poguma za odločanje. Zgodba je enostavna… Mramor se je počutil »politično nadlegovan«, zato »nadlegovalca« Križaniča »prijavi« pri KPK. Kaj pričakuje Križanič od KPK, da bo Mramorjevo prijavo vrgla v predal in pozabila na vse? KPK (hoče noče) prijavo pregleda in ugotovi, da opisana dejanja Križaniča odgovarjajo definiciji korupcije. Pika. Zdaj je na vrsti premier. To, da se Križanič zgraža nad ravnanjem KPK, je morda še razumljivo (a ne tudi opravičljivo), ni pa ne razumljiva ne opravičljiva Boratova boječnost, ki se manifestira kot podpora Križaniču in hkrati kot majanje avtoritete tako KPK kot dekana Mramorja. Borat se je znašel v situaciji, ko bi moral sprejeti neprijetno odločitev v vezi s Križaničem. Ne pravim, da bi ga moral nujno odstaviti, pač pa bi mu naj izrekel vsaj javni opomin, ali pa se od njegovega dejanja javno distancirati. Namesto tega se je bojazljivo spravil nad KPK, oz . od KPK terja ukrepanje, čeprav je on tisti, ki bi moral tako ali drugače ukrepati proti Križaniču. A ker je takšno ukrepanje neprijetno, je k ukrepanju pozval nekoga drugega. Prelaganje odgovornosti prvič.
Drug primer se tiče nezakonitega ravnanja na tožilstvih, ki bremeni tudi BB. Nezakonitost je pokazal izredni nadzor. In tudi ta nadzor je Borata spravil v zagaten položaj, saj bi moral potegniti takšno ali drugačno neprijetno potezo. Če meni, da je bil nadzor izveden nezakonito (o nezakonitosti nadzora do zdaj ni bilo indicev), potem bi moral ukrepati zoper Zalarja. Če je z nadzorom vse OK, potem bi moral ukrepati zoper BB, ne pa da ji daje podporo in potuho. Skratka, izredni nadzor je Borata postavil v položaj, ko bi se moral izreči glede nezakonitosti oz. zakonitosti izvedbe nadzora in posledično glede nezakonitosti delovanja Zalarja ali BB. Borat (za zdaj) ne dvomi v zakonitost nadzora, hkrati pa izreka podporo BB in s tem ugotovljenim nezakonitim praksam. Tako se je spet izognil odgovornosti. Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »odgovornost« (med drugim) tolmači kot »dolžnost sprejeti sankcije, ali dati opravičilo«. Komu je v tem drugem primeru Borat dal opravičilo in zoper koga sprejel sankcije? Opravičilo je dal BB. Zakaj ji je dal opravičilo? Po logiki stvari bi ji lahko dal opravičilo le zato, ker je bil izredni nadzor nezakonit. Če je temu tako, zakaj ni sprejel sankcij zoper Zalarja? In če je nadzor zakonit in njegova ugotovitev glede nezakonitosti na tožilstvih (tudi zaradi ravnanja BB) velja, zakaj potem daje opravičila BB? Zato ker še enkrat več prelaga odgovornost, medtem ko bi moral ukrepati skladno z ugotovitvami o nezakonitosti (ali izvedbe nadzora ali prakse na tožilstvih). Borat je veliki oportunist.
Poskušam si predstavljati Boratovo ravnanje, če bi deloval kot politik leta 1941. Komu bi bilo bližje njegovo ravnanje, organizatorjem OF, članom KPS; ali nemara ravnanju bana Natlačna, ki je menda najprej nemške okupatorje in nato še italijanske na mejah Kraljevine pričakal s kruhom in soljo?
Ja, analitika in logika imata svojo ceno v normalnem svetu. Pri nas nam slednje močno primanjkuje, pa še iz tiste se norčujemo.
Ni Borat, ampak Borut. Ful me moti takšno žaljivo obnašanje.
Tudi jaz msatram, da Križanič ne rabi pred Kosovo komisijo, mislim pa, da je to dejanje, ki je preseglo meje dobrega okusa in bi moral odstopiti, ali pa bi ga moral Pahor. Prav tako bi moral narediti z Brezigarjevo in Zalarjem (ja obema) in prenehati kregarijo.
Pokazati je pač potrebno neko odločnost in nazaj pridobiti zaupanje ljudi. Po moje gre predvsem za to, da se pokaže pravičnost predsednika vlade, in to neodvisno od tega kdo pripada kateri stranki in kakšne so prijateljske vezi in razni VIP.
Razočaral je tudi novi rektor Univerze v LJ, ki minimalizira omenjeno »pomenkovanje« Križaniča, in celo EF, kot da bi se ustrašila avtonomnosti svojih raziskovalcev in učiteljev, je začela zmanjševati pomen sicer uradno zabeleženega Križaničevega »posega«. Se zdi, da je novi rektor Pejovnik bolj »upogljive« sorte. Kakorkoli že, še naprej velja, da je Križaničevo in Boratovo znašanje nad KPK, ki je za Križaničevo početje ugotovila, da odgovarja definiciji korupcije, nesprejemljivo.
A po drugi strani se je zbudila stanovska organizacija slovenskih tožilcev, katere večina članov je v sporu med generalno tožilko BB na eni ter Zalarjem na drugi stopila na stran slednjega. Še več, odločno podpirajo spremembo zakonodaje, ki naj bi utrdila avtonomijo posameznega tožilca, in ki bo preprečevala (nezakonito) »lomljenje hrbtenic« tožilcev s strani vodji tožilstev in generalne tožilke. Skratka, medtem ko Borat podpira BB in posledično njeno nezakonito prakso, stanovska organizacija podpira Zalarja in ugotovitve izrednega nadzora.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.