Napaka!
- Ogled strani je omogočen samo registriranim uporabnikom/cam.
Podpora zahtevam sindikatov
20.12.09 01:30
(objavi kot novico)
Minister SD za šolstvo dr. Igor Lukšič in dva poslanca SD (jaz in poslanec Andrej Magajna) smo na novembrskih protestih sindikatov podprli zahteve sindikatov po dostojni minimalni plači in bili proti nekaterim drastičnim usmeritvam pokojninske ter zdravstvene reforme.
Tudi Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva se je pridružilo sindikalnim protestom. Gibanje šteje preko 74.000 članov in članic. Svoje članstvo obvešča o aktivnostih tudi preko spletne strani www.ohranimo-javno.si ,
Gibanje vabi, da se mu prebivastvo pridruži v protestu proti privatizaciji in komercializaciji zdravstva, proti denacionalizaciji zdravstvenih domov in prodaji javnih bolnišnic, proti temu, da bi po predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti namesto zdravstvenih domov lahko imeli le še koncesionarje, proti še večjemu mešanju javne in zasebne dejavnosti, proti temu, da je strokovni nadzor še naprej v rokah zdravniške zbornice - saj gre za zdravstveno varnost prebivalstva ipd.
Po letih prizadevanj za učinkovito, kakovostno in dostopno zdravstvo, bi bilo tudi meni težko ne opozarjati vztrajno več mesecev premierja in ministra za zdravje na zgrešene usmeritve predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pomeni nadaljevanje razkroja zdravstva in njegovo nadaljnje poslabševanje. Gibanje podpiram v njegovih prizadevanjih po spremembi sedanjih vsebin zakona. Upam, da mu bo uspelo, čeprav je trenutno videti, da zdravstvena politika sliši le zdravniški lobi.
Julijana
V predvolivnem programu SD je bilo zapisano, da se bo stranka prizadevala za ohranitev in izboljšanje delovanja javnega zdravstva (tercialni sistem zdravstvene zaščite), celo na predvolivnih javnih tribunah smo večkrat ugotavljali, da bi še en mandat Janezu Janši in Andreju Bajuku omogočil totalno privatizacijo zdravstvenega sistema. Če naša stranka s podporo novemu zakonu od tega odstopa, potem je nekaj hudo narobe, zato je treba sprožiti javne debate o določilih noveg zakona o zdravstveni dejavnosti.
Halo, Julijana, kaj je narobe z Miklavčičevim zakonom. A, imam napačen vtis, da sta z Magajno proti njemu, ker hoče zdr. minister nekoliko prizemljiti pogoltne zahreve zdravniškega lobija po lomastenju po zdravstvenem proračunu? Skratka, zdravniki so in hočejo biti plačni mnogo več, kakor prenese proračun brez poseganja v pravice pacientov.
"denacionalizaciji zdravstvenih domov" ... kateri zdravstveni dom pa je predmet denacionalizacije? In, če je res, naj ga raje res kar vrnejo upravičencu in zgradijo novega. Bo precej bolje za zdravnike in paciente.
Duh privatizacije v zdravstvu je že ušel iz steklenice. Pa tukaj ni glavnina pri koncesionarjih, ampak pri tistih, ki so v javnem sektorju, pa imajo potem še kupe podjemnih pogodb ipd... tudi v javnem sektorju. In je vsa njihova privatnost le to da provat poberejo denar. Brez podjetniškega tveganja.
Kje bom jemal, da bom okrog dajal?
Delavci na tajkune, tajkuni na vlado, vlada na nas in denarja počasi ne bo. Nič ne pomaga nobena podpora gor ali dol. Dokler ne bo jasne strategije, takšna soglasja vodijo do propada gospodarstva in s tem seveda države.
Pa da ne bo pomote, tudi sam podpiram povišanje minimalne plače in s tem dostojno življenje vsem.
A na horuk to ne gre.
Spoštovani, moj komentar pa spada k tistim, ki pravzaprav vedo, na kaj se nanašajo spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti (ne gre torej za nov zakon, ampak za spremembe obstoječega!) in kaj to sploh pomeni. Med drugim sem službeno namreč pristojna tudi za izdajo odločb o podelitvi koncesije na primarni ravni v osnovnem in zobozdravstvenem varstvu in povem vam, da zdaj vlada resničen kaos na tem področju, ker občinam z dosedanjim zakonom SPLOH NI PREDPISANO, kako in kdaj podelijo odločbe o koncesiji! 42. člen sedanjega zakona namreč pravi le, da "pristojni občinski organ podeli koncesijo z odločbo ob soglasju ministra za zdravje, pred tem pa mora pridobiti mnenja Zdravniške zbornice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Iz Priporočil, ki jih je konec leta 2007 izdala takratna ministrica, pa še izhaja, da je fajn, če pristojni občinski organ pridobi tudi mnenje zdravstvenega doma. In to je vse.... beri NIČ! Če bi bilo to področje urejeno, (tako kot naj bi bilo s spremembami zakona), se ne bi moglo dogajat, da bi občine vsevprek dajale koncesije. (Mimogrede, v poduk tistim, ki kar vsevprek kritizirate koncesije oz. koncesionarje: Koncesionar je sicer zasebnik, a s koncesijo pridobi pravico, da DELA V JAVNI ZDRAVSTVENI MREŽI!!! Torej je vključen tako v dežurstva kot nadomeščanja, kot določa zdravstveni dom, le da je sam sebi direktor! Če kdo govori, da se bori za ohranitev javne zdravstvene mreže, se praktično bori tudi za koncesionarje, saj so VSI DEL JAVNE ZDRAVSTVENE MREŽE!!! Narobe pa je to, da sedanji sistem omogoča tako zdravnikom in zobozdravnikom iz zdravstvenih domov kot koncesionarjem, da lahko izven delovnega časa delajo kot zasebniki!!!) In zakaj imamo sedaj oz. z določili sedanjega zakona težave? Ker se je do sedaj koncesija lahko podelila tudi, če je zdravnik/zobozdravnik sam dal občini prošnjo za podelitev, in ne na podlagi javnega razpisa oz. takrat, ko je dejansko nastala potreba po razširjeni zdravstveni mreži oz. ko bi občina zares potrebovala dodatne zdravstvene time. In ker zdravniška zbornica VEDNO izda pozivno mnenje k podelitvi koncesije, če je prav ali pa ni prav oz. če je potreba ali pa če je ni. In ker je ministrstvo za zdravje do sedaj ali molčalo, ko ga je občina zaprosila za mnenje, z izgovorom, da se lahko občina posluži določila Zakona o splošnem upravnem postopku (če organ v 1 mesecu ne da mnenja, se lahko šteje, da je izdano pozivno mnenje), kar je ABSOLUTNO NAROBE!!! Če Zakon o zdravstveni dejavnosti določa, da lahko občina podeli koncesijo, to pomeni točno to; občinski organ podeli koncesijo, če dobi soglasje ministra, in je ne bi smel podeliti, če bi dal minister negativno mnenje. Zaradi nikakve dosedanje ureditve, ko je ministrstvo kar molčalo (beri ni hotelo ali znalo sprejemat odgovornosti in pristojnost) in je zdravniška zbornica vedno podprla svoje zdravnike s pozitivnim mnenjem, so občine lahko kar na lahko podeljevale koncesije... In zaradi takih razmer je konec leta 2008 računsko sodišče izvedlo nadzor postopka podeljevanja koncesij na ministrstvu za zdravje in pri 4 občinah, ki so podelile koncesije v drugi polovici tega leta. Računsko sodišče je ministrstvu izreklo NEGATIVNO MNENJE zaradi izdajanja soglasij brez ustreznega preverjanja možnosti širitve javne zdravstvene mreže ali pa zgolj zaradi molka ministrstva, kar je tudi pomenilo neupravičeno podeljevanje koncesij; ravno tako je ministrstvo izreklo negativno mnenje še vsaj 2 občinama, drugim pa pozitivno mnenje s pridržkom! Največ napak so občine naredile, ker so podeljevale koncesije brez koncesijskega akta (ja, tako je, le redko katera občina je do sedaj imela koncesijski akt - a zakaj bi ga imela, saj ga noben predpis s področja zdravstva ni predpisoval???) Koncesijski akt pa praktično pomeni, da občina aktivno vodi politiko podeljevanja koncesij, kar določi v koncesijskem aktu, in to praviloma na podlagi javnega razpisa!!! oz, kadar bi širitev javne zdravstvene mreže (seveda ob pogoju, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje podal pozitivno mnenje k podelitvi koncesije oz. bi potrdil, da je možno širiti javno zdravstveno mrežo), bila možna in pokrita s timi. No, tako je bilo do sedaj. Kot jaz razumem spremembe zakona, bi bile odpravljene ravno te pomanjkljivosti in težave! Koncesijski akt bi izdal minister in z njim VSEM OBČINAM na enak način in vnaprej predpisal postopke podeljevanja koncesij. Na podlagi tolmačenja teh sprememb, ki so ga dobile občine, bi morala občina, ki bi želela podeliti koncesijo, najprej vprašati ministrstvo, če je možno širiti javno zdravstveno mrežo v okviru njenega zdravstvenega doma; le če bi ministrstvo dalo soglasje, bi lahko občina izvedla razpis, in to po postopku, kot je opisano v VII. poglavju predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Nikakor pa več ne bi bilo mogoče podeljevati koncesij zgolj na podlagi prošnje beri zahtev zdravstvenih delavcev!!! S tega stališča sama podpiram te spremembe, ker prinašajo na to področje red in enako prakso v vseh slovenskih občinah!!! Po drugi strani pa menim, da bi bilo najbolje, da bi država sama prevzela celotno organizacijo javne zdravstvene mreže; in naj bi država vprašala občine, če je mreža ustrezno organizirana, in ne, da so se občine prisiljene boriti in prositi državo, naj širi mrežo... Če ima država ministrstvo za zdravje, ki je v celoti pristojno za področje zdravstva, v katerem je zaposlenih nekaj 100 ljudi, naj le-ti delajo, za kar so nastavljeni in plačani; tako se sedaj "šlepajo" in izgovarjajo na občine, ki v nobenem smislu niso ustanovljene za urejanje področja in organiziranje javne zdravstvene mreže.... Sicer pa, če bi dosedanji uslužbenci na ministrstvu znali urejati javno zdravstveno mrežo, bi verjetno že zdavnaj pogruntali, da se podeljevanja koncesij ne bi smelo prepuščati občinam in prosilcem kar tako, brez ustreznih določil, ampak bi država sama urejala mrežo tako, da bi sama podelila koncesijo le tam, kjer zdravstvene dejavnosti zdravstvenega doma ne bi mogla zagotoviti (npr. odročni kraji, kamor zdravniki ponavadi nočejo...
Seveda je možno misliti drugače, kot jaz. Sama tako mislim zaradi lastnih izkušenj. Če misliš drugače, povej ob kritiki še, kako se pa naj to področje drugače uredi; fajn in dobrodošlo bi tudi bilo, da predlog tudi utemeljiš, da ga bodo naši vrli uslužbenci ministrstva lahko uporabili, še prej pa razumeli...
Kaj mi poleg ostalega sporoča Julijana: to, da je stranka SD združba solistov, to, da se gredo strankini ministri v vladi različne politike in to, da ima vlada med svojimi prikrito opozicijo. Slabša varianta sporočila je, da so vsi trije amateriji in ne poznajo osnnih pravil dela v politiki in najslabša je tista, ki mi pravzaprav ne sporoča nič.
Prepričajte me, da nisem prav razumel zapisa in mi sporočite svoje misli o naslednjem:
Ali se zavzemate za dvig vseh plač ali samo minimalnih plač?
Kakašno razmerje med najnižjo in najvišjo bruto plačo je po vašem primerno?
Ali bi vi delež davkov in prispevkov v bruto plači povečali, zmanjšali ali pustili nespremenjene?
Ali bi pri pokojninski reformi podprli rešitev po kateribi hkrati skrajševali delavni teden in podalješevali starostno dobo za upokojitev?
Ali menite, da bi zdravstvena reforma morala v skupino javno uverstiti tudi pronudnike (proizvajalce) zdravil in zdravstvenih pripomočkov?
In za konec ali podpirate rešitev po kateri bi moral biti minimalni davek na nepremičnine 2% tržne vrednosti/leto in 7,5% za nepremičnine, ki jih lastnik ne uporablja?
2% Tržne vrednosti na leto davka????
Pa kaj ste vsi vtrgani?????
Pri 80.000 evrov vrednem stanovanju to znese 1600,00 evrov letno.
Pa kdo bo še to lahko plačeval??? Kaj bomo vsi brezdomci???
2% Tržne vrednosti na leto davka????
Pa kaj ste vsi vtrgani?????
Pri 80.000 evrov vrednem stanovanju to znese 1600,00 evrov letno.
Pa kdo bo še to lahko plačeval??? Kaj bomo vsi brezdomci???
To je popolno poplačilo vrednosti v 36-ih letih. Skoraj amortizacijska stopnja. Verjetno je kje tiskarska napaka.
P.S.: Piscem daljših komentarjev (tudi sam pogosto padem notri) svetujem, da besedilo razdelijo na odstavke. Na ta način postane čitljivo.
ko že govorite o minimalni plači se prvo vprašajte kako se bo tiste, ki že sedaj ne upoštevajo (so našli luknjo) minimalne plače (trgovci, TUŠ na primer) prisililo, da bodo upoštevali zvišanje???
Vse govoričenje o minimalni plači je izven dometa zdravega razuma. Ob dvigu MINIMALNE plače na 600 EUR NETTO (cca. 1000 EUR Bruto) bi to sprožilo kupe nesorazmerij.
Kaj se torej zgodi s tistimi, ki zdaj zaslužijo 568 NETTO? Kaj pa s tistimi, ki zaslužijo 602,51 EUR NETTO? Skratka, se razmerja ohranijo?
Če se plače dvignejo... In se začne odpuščanje (kar je v danih pogojih neizbežno): iz kje bo država jemala za socialne transferje? Trošenje se namreč ne bo povečalo - ostalo bo prbl. enako.
Itd. Je kak odgovor?
Pikijapok: če delodajalec izplača delavcu 500 EUR neto plače, bo tudi 600 EUR neto. Imel bo pač manj dobička. Tisti delodajalec ki ne zmore izplačati 600 EUR ne zmore tudi 500 EUR in bo zmašnjal proizvodnjo. Torej, odpuščanja skorajda nimajo nobene veze z dvigom minimalne neto plače.
Vse te pravljice o odpuščanju so samo izgovori, dobro znani že iz časa konjukture.
Bojim se, da ni osnovnega ynanja matematike, da bi razumeli kje smo. Lahko zgolj poskusim razložiti.
Delodajalci nimajo več komu prodajati... Odplačevati pa morajo posojila. Niso problem plače, pač pa posojila. Če hočejo vračati posojila ob zmanjšani prodaji, morajo odpuščati (žal tudi do 80% stroškov predstavljajo plače).
Odpuščanje povzroči še manj prodaje, zato se začnejo podirati domine, saj so vsi dokaj zadolženi. Sledi novo odpuščanje.
Denarja za plače že zdaj pogosto zmanjkuje. Dvig plač iz npr. 500 na 600 pomeni 20%. Torej 15% porast stroškov na 30% padec proizvodnje/prodaje.
bilanca pojetja bi torej bila cca. 65% od tiste, ko so bila posojila sklenjena. Če poenostavim - če imam jaz 300 € kredita in 1000 € plače, plačo mi spustijo na 700 €, cene se pa v povprečju dvignejo za 15%. Prej sem imel 700, sedaj pa 400 in vse je 15% dražje.
To je situacija podjetij sedaj. Država si preprosto noče dovolit zloma gospodarstva. Zato bo ukrepala tako, da bo finančni tok usmerjala v podjetja, da poskusi izravnati bilanco.
Tako nekako to gre. Tudi meni ni všeč, ampak razumem kaj se dogaja. Zatiskanje oči pa vsekakor ne bo prineslo rešitve.
Pikijapok, očitno ne poznaš razmere v gospodarstvu. Pa brez zamere...
Odvisno, kaj pojmujeva pod gospodarstvo. Če govorimo o t.i. proizvodnih in neposrednih storitvenih podjetjih, potem se imam za poznavalca. Optimizacija procesov mi je "kruh".
Vojko in ostali; 2% ni napaka, je pa (po mojem minimalna) številka potrebna za nadomestilo za dvig splošne davčne olajšave s katero bi dosegli željen dvig neto plač, a hkrati nebi dvignili stroškov dela za podjetja.
Pričakujem pa kak odziv tistih, ki so za višje plače, več zastonjskih zdravstvenih storitev-pravic, za višje pokojnine, za ....NA koncu za bankrot vseh državnih blagajn.
Nekaj gospodinjske ekonomije pa pričakujem od ministrov in poslancev, zato naj že povedo kje, komu, kaj in koliko vzeti, da bi dajali.
Ludvik ja pol pa najbolje, da si začnem vizo urejat za TUNGUZIJO.
Delodajalci NOČEJO zvišati znesek minimalnih neto plač ker bi imeli manj dobička in jih je treba na to prisiliti oz zakonom predpisati znesek minimalne neto plače. Pravljice o ukinjanju delovnih mest zaradi za 100 EUR višjih plač so pravljice za naivneže. Žal je takšnih kar nekaj, celo na tem forumu.
PikiJapok a mogoče veste kolikšni so dobički npr firm, ki imajo plače pod 600€?
Dobiček (izguba) je relativna kategorija in pove zelo malo o FINANČNEM TOKU podjetja. Slednji je tisti, ki dejansko izraža kondicijo firme.
Samo za primer: midva ustanoviva podjetje, vsak od naju da 10 tisočakov za ustanovni kapital. Ker nama manjka za stroje, si še 80 tisočakov sposodiva od banke za 5 let.
Sedaj pa matematika... samo za kredit morava zaslužiti 18 tisočakov na leto. Ker delava sama za , kot pravte 600 EUR NETTO (1000 Bruto) je to še 24 tisočakov za najine plače. To je skupaj 42 tisočakov, kar naju popelje do tega, da sva davčna zavezanca. Pa sva na 50 tisočakih denarnega toka, na leto, oz. 4-ih tisočakih na mesec, da si sploh lahko izplačava po 600 EUR, ker... če nama blokirajo račun zaradi neplačevanja obveznosti... dobiva 0. A glej ga zlomka... Če ustvariva v prvem letu 52 tisočakov, imava 4% dobička. A vseeno še 65 tisočakov dolga (zaradi obresti).
Z najinim dobičkom si lahko obriševa rit že po prvem mesecu, če se zalomi - saj kot LASTNIKA morava iz lastnega žepa pokrivati izpad.
Problem je poenostavljen. 80% vseh pdjetij pa ima dolga za več kot 8 mesecev skupnega letnega produkta.
Torej za plače (in vse ostale stroške) ostaja zgolj 1/3 denarnega toka. 1/6 predstavlja DDV, torej ostane ... itd.
Dobiček (izguba) je poplnoma zgrešena kategorija za merjenje kondicije podjetij - ta je namenjena lastnikom in investitorjem. Likvidnost in solventnost sta kategoriji, ki krojita plače.
P.S.: Če bi VSAKO LETO delala 4 procente "dobička", bi se nama po 5-ih letih vrnilo 20 tisoč, ki sva jih VLOŽILA na začetku.
In z nekaj sreče bi najin REALNI DOBIČEK bilo tisto, kar bi iztržila s prodajo firme investitorjem (cca. letni denarni tok v naši praksi) torej cca. 50 tisočakov.
Piki, res ne razumem kaj želiš povedati s svojo matematiko.
Ene reforme so potrebne.
@Marko: Vztrajaj. ;-)
zakaj Piki? V bistvu ko nekdo vključi DDV v izračune dobička me kar malce mineva da bi še kaj bral. Ker če govorimo o cifrah, kjer še ni DDVja je v glavnem vse zanemarljivo. Pri večjih cifrah je pa DDV zanemarljiv :-)))
Kakorkoli računamo končni efekt je znan že tisoče let "Bog je najprej sebi brado ustvaril" oz. kapital bo najprej sebe poplačal.
Pa če je to komu všeč ali ne. Kar je še bolj zabavno pa je, da so to zadevo v socializmu malce obrnili. In končalo se je z vedno večjim zaostajanjem za produktivnostjo kapitalističnih držav. Seveda pa se apetiti državljanov v socializmu niso ravnali po istem načelu, in so rasli v skladu z ponudbo v kapitalističnih državah. Kar je rezultiralo v velikem minusu.
Tale video je zanimiv: http://www.youtube.com/watch_popup?v=czcUmnsprQI#t=19
Sicer je precej dolg, tako, da je za te instant čase, kjer je vse kar zahteva več kot aktivirat tri možganske celice, preveč, malce neprimeren.
Vsebuje pa par idej okoli reševanja krize. Skromnost. Kupovati to kar potrebuješ. Delati to kar je smiselno. Omejiti javno porabo. Omejiti dotok svežega denarja. Varčevati.
Se pravi ravno kontra, kar priporočajo pri nas pa tudi čez lužo: večja javna poraba, plasiranje poceni denarja da se povečajo investicije, zapravljati da denar kroži, ....
@Marko: odlično. Se opravičujem, ker sem te vnaprej obsodil na "zajebanta". Se popolnoma strinjam z napisanim. Filmček si bom tudi z veseljem ogledal.
Kar sem hotel zgoraj povedati je dvoje. Prvo je, da "računovodski podatki" navadnemu smrtniku ne povedo dosti, sploh pa ne en sam. Ne bom o (ne)smiselnosti takšne zakonodaje, kot je. To je druga tema. Dejstvo je, da bilance prepogosto ne znajo prebrati niti tisti, katerim naj bi bila namenjena.
Drugo: Moja matematika zgoraj je (preveč) poenostavljen oris, kako veliko faktorjev vpliva že na "malega storitvenega s.p.", kaj šele na večjo organizacijo. Ilustracija, ne dogma.
Delati to, kar je smiselno. Varčevati. Kupovati zgolj potrebno. To bi nas na trenutke znalo tudi boleti. Ljudje bomo morali počasi dojeti, da vsako delo enostavno ni dovolj koristno. Kaj pa vem. Morda celo delo, ki ga sam opravljam.
Pridemo do hipotetične situacije: Želim da s svojim delom zaslužim vsoto X. Npr. teh opevanih 600 NETTO. Obstaja tudi druga plat: ali znam sproducirati 600 EUR? Sledi: kaj moram za to storiti?
Zadnje vprašanje nekako izostane. Ker NEKATERA dela niso konkurenčna (koristna?). Služijo res samo dobičku, ki se ustvarja na masi izkoriščanih.
Za slednje je na vrsti "šok terapija". Si res VSI želimo biti koristni?
Razlika med koristnostjo in konkurenčnostjo dela je menda enostavna stvar. Konkurenčnost dela na trgu nima prav nobene zveze s koristnostjo dela. Koristnost pa prav tako nobene zveze s tržnostjo, če pa temu še dodamo npr. javno koristnostnost (kar uporabljajokar pogosto pri nas) je menda jasno, da je npr. volontersko delo javno koristno ni pa ne plačano ne ovrednoteno. Delo, ki producira dobiček pa ni nujno ne javnokoristno in celo sploh na kak način koristno, razen seveda za tistega, ki je proizvod takega dela pripravljen plačati. To pa spet ni odvisno od "svobodne volje" posameznika temveč predvsem od njegove sposobnosti prepoznavanja svojih lastnih potreb. Če je torej nekdo prepoznal potrebo po avtomobilu, ki lahko pelje 210 na uro (čeprav je omejitev na naših cestah 130 in manj), bo pač plačal za tak avto ceno, ki je na trgu uveljavljena.
Prepričana sem, da koristnost dela pač ne moreš kar tako opredeljevati.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.