srednjeveška delovna zakonodaja
08.01.10 00:33
(objavi kot novico)
Malo je že pozno in sem očitno preveč zaspan, da bi jasno mislil, zato prosim nekoga z bolj jasno glavo (člani vlade so torej izključeni, žal), kaj je Borat rekel, da v Sloveniji IMAMO srednjeveško delovno zakonodajo, ali da v Sloveniji BI MORALI imeti srednjeveško delovno zakonodajo ?
Moram se opravičiti, ker nisem zgodovinar, še manj pravnik, in nasploh dovolj zabit, vendar sem vedno verjel, da v Srednjem veku NI BILO delovne zakonodaje. Bilo je le nekja lepih običajev oz. pravil, ki bi jim morda pogojno lahko rekli, da so vsebovali nekatere lemente delovne zakonodaje. Na primer:
1. kmetov se ni odpuščalo. Nikakor. Če jih niso več potrebovali, so jih prodali.
2 Ne vem, zakaj so jim pravili tlačani. Zardi tistih par urc tlake.....ki je niso dobili plačane...to me pa resspomni na sedanje čase.
3. Pomočnike trgovcev in obrtnikov in sploh služinčad v mestih, se je odpuščalo skrajno liberalno, prenehanje delovnega razmerja se je uveljavilo kar z brco v rit.
4. Odpravnin ni bilo, čeprav bi marsikateri od pomočnikov v sodobni terminologiji lahko veljal za menedžerja, ampak očitno niso bili tako iznajdljivi kot naši.
5. Kmet na vasi in služabnik v mestu sta imela v primeru bolezni pravico, da se zdravita na lastne stroške. V takem primeru služabnik ni dobil brce, samo mezde ni bilo, in morda ga je lastnik pozneje celo vzel nazaj, ko je ozdravel.
6. Kmetje in služabniki so sami skrbeli za pokojninsko zavarovanje, fevdalcem in lastnikom ni bilo treba vlagati niti ficka. Zavarovanje je zgledalo tako, da je vsak "naredil" čim več otrok, da so ga preživljali na stara leta.
6. Delovnik je trajal od 14 do 16 ur dnevno, 6 dni v tednu, če so imeli srečo. Sicer 7. Zato je včasih je kak dobrodušen graščak, trgovec, obrtnik celo pomagal pri pridelavi otrok, če je bil kmet ali služabnik prveč zmatran in tako v svoji dobroti celo prispeval k boljšim pogojem pokojninskega zavarovanja. Očitno sreednjeveški tretji pokojninski steber.
6. Za delovno orodje so morali tako na kmetih kot v mestu delojemalci poskrbeti sami.
7. Delojemalci (da skrajšam) so imeli pravico do počitka po delu, med delom, pa samo, če jih ni nihče nadziral. Kot danes haha.
8. Bistveno in po tem se marsikomu kolca, delojemalci niso imeli pravice do združevanja, vsak upor je bil zatrt v krvi.
Prepozno je, da bi se spomnil še 10. običaja, da bi posnemal božje zapovedi, vendar me resnično zanima, kaj od tega bi Pahor rad uveljavil, ali razveljavil.
Ali pa naj popusti posvetno rabo, orglarček, in gre v puščavo, tam vzame knjigo v roke in se pouči o Srednjem veku, še bolj koristno pa bilo, če bi se o delovni zakonodaji......
Prosim vas torej za razsvetljenje.
IvanIvanovich,te točke,ki si jih napisal ,niso zgodovina.Kje pa živiš,to je današnja resničnost.Edino 7 točka mogoče ni v celote enaka.Tako,da ne vem zakaj bi morali kaj spreminjati.Saj smo tiho in nam je lepo.
Škoda da je Borut, šele po devetnajstih letih,to je čas od osamosvojitve Slovenije ugotovil,da imamo srednjeveško delovno zakonodajo,sicer ga pa po eni strani razumem,ker kot član " fevdalnega reda" ni vedel,kako tlačani delajo,po kakšnih zakonih si služijo vsakdanji kruh,niti na kakšen način preživijo z tako majmnimi prihodki.Dragi Borut,ker naši delavci se ne počutijo tlačane,so to izjavo niso vzeli za žaljivko,žalosto pa je da so danes v 21.stoletju vračajo nazaj v preteklost "mračnjaškega 19.stoletja" in ponovno postajajo sužnji brez plače in brez pravne zaščite v propadlih podjetjih,kjer prevladujejo Demosovi prijatelji fevdalci, katerim ste leta 1991 predali Slovenske fevde v upravljanje.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.