Privilegij ali presežek srca?
13.06.08 14:41 | otroci
(objavi kot novico)
Dobrodelnost je nekaj lepega in dobrega. Besedo na prvi pogled lahko razdelimo na dva dela: dobro –delati ali delati –dobro. Želim, da ta razlaga zadene v polnosti pomena besede.
Ko darujemo, zavzamemo svoje mesto v redu stvari in izkusimo globino lastne povezanosti z vso naravo. Dajanje je nekaj naravnega; ni nam treba kopičiti. Ta cikel je podoben stanju v izredno dolgi vrsti, v kateri z eno roko sprejemamo, medtem ko sočasno z drugo svojemu zanamcu predajamo tisto, kar smo prejeli.
Prepričana sem, da to kar ljudi naredi ljudi je vsekakor sposobnost biti sočuten. Zato je tudi dobrodelnost kar konkretna pomoč soljudem, ko potrebujejo pomoč.
Ali je vrednost organizirane dobrodelnosti večja od tiste, ki se je lotijo posamezniki? Ne. Ker sem prepričana, da dobrodelnost ni samo v tem, da se z zbranimi sredstvi blažijo socialne stiske posameznikov ali da se z določenim namenom nakupijo stvari, ki jih nekdo potrebuje. Vsekakor bi ta dejavnost morala biti nepogrešljiva pri humanizaciji celotne družbe in pri razumevanju socialne države in vsak človek kot človek lahko k temu doprinese svoj delček.
Morda nekateri razumejo dobrodelnost kot Privilegij. Dragi moji, dobrodelnost je veliko več kot to, kajti kdor iz srca da, dvakrat da.
Velikokrat si ljudje rečejo, če dobro delam, koristim predvsem sebi in svojemu delodajalcu, opravljam svojo delovno dolžnost J a ko delam dobro storim tudi kaj dobrega do sočloveka.
In za to ni potrebna reklama. Dajemo tisto kar imamo, včasih znanje, včasih denar, včasih celo tisto kar imamo zadnje, velikokrat je tudi rama za jok lahko tako zelo pomembna kot nevem koliko Eurov.
A vendar me ni presenetila anketa, ki sem jo naredila na enem od zelo obiskanih internetnih portalov. Velika večina ljudi je odgovorila, da je v dobrodelni namen pripravljena darovati med 10 -50 eur, vem da tako zbrana sredstva v določen namen ( npr. za otroke v vrtcu, ki si želijo novih igral in didaktičnih igrač ) predstavljajo le kapljico v morje potreb za otroke, vendar lahko že ena kapljica izlije vodo čez rob kozarca.
Razmišljanje pa se mi je porodilo ob dobrodelni akciji in organizaciji koncerta za otroke.
Dobra beseda ne zatemni slabega dejanja, dobro delo se ne zatre z obrekljivo besedo. ( DEMOKRIT )
Bravo Darja,
res ni potrebno veliko, če hočemo pomagat. Vsak po svojih močeh. Premalokrat se zavemo, da v bistvu ni potrebno veliko, če hočemo nekomu dati eno roko...ponosna sem, da sem socialdemokratka, ker so mi načela te stranke pisane na kožo. In ostalim tudi...drugače ne bi bili tukaj...pod eno streho.
Tudi jaz sem ponosna, da sem socialdemokratka. Zelo.
Da dobrota premaga vse, sem spoznala tudi na včerajšnjem koncertu, za katerega lahko povem, da je enkratno uspel. Da ljudje še vidijo dobro v namenu.
Kdor dela s srcem, so mu tudi napake odpuščene, kajti vsi smo samo ljudje.
Nekdo je nekoč dejal : Sanje so dovoljene. Dovoljeno jim je slediti.
Jaz lahko rečem, da sem ujela svoje sanje in da jih živim.
Težko je včasih preseči meje znotraj sebe, a vendar, kdor jih, je zame največji človek.
Najhitrejša pot do sreče je osrečevanje drugih. Če nekomu podaš roko, ga nasmeješ in prenehaš misliti le nase, se lažje prenehaš ubadati zgolj z lastnimi težavami in svojemu vsakdanjiku pripišeš nasmeh,kajti dobrota je zlata veriga, ki povezuje človeštvo. Dobrih del ne delamo zato, da nam bodo povrnjena, podarjamo jih iz srca.
DaRjA na tvoj prispevek ni kaj dodati vsa zgodba je v nas samih,v srcih v duši, kdor zna temu prisluhniti je zmagal.
Hvala Nikola, vem, da ti to nosiš v srcu in v duši, ker to tudi izžarevaš.
Vesela sem, da sem lahko tvoja prijateljica...
draga moja Darja, berem tole, poslušam tebe...pa saj me poznaš, mi realisti; lepo je znati sanjati z odprtimi očmi, ampak prekleto zaželjeno je pri tem stat čvrsto na obeh nogah...in na trdi podlagi.
Draga Darja,
mi vsi lahko veliko damo drug drugemu. Kdaj moramo tudi sami skozi težke preizkušnje v življenju. Včasih je dovolj, če ti v stiski kdo ponudi topel pogled, prijazen nasmeh, si odtrga kakšno minutko časa in ti zna prisluhniti, te s svojim optimizmom postavi na trdna tla, po kateri lahko zopet nadaljuješ svojo pot. Vse to lahko damo, kar tako, mimogrede, nas nič ne stane. Kajti verjamem, da se vsa dobrota povrne.
Miran, stojim presneto na realnih tleh, bodi prepričan. Hvala za vse tvoje nasvete, mi veliko pomenijo !
Dobrodelnost razumem kot dajati nekomu nekaj, kar nima. Materialne stvari je najlažje dati, če le nisi "šuft". Ker vsi imamo dovolj. Ko sem najbolj potrebovala pomoč, sem jo prejemala od hčerke, prijateljice, velikokrat je bil "kozarček razgovora", "rame za plakanje". Živeti svoje sanje sem se naučila pred dvemi leti, ko mi je nenadoma umrl mož po lažji nesreči doma. In živim vse, kar sva lepega in srečnega skupaj preživela. Saj je trajalo, da sem prišla do tega, ampak se veselim, da je do tega prišlo in da bo trajalo.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.