Svarilo in smer
12.08.11 09:31 | borut pahor, predsednik sd, premier, slovenija, svarilo in smer
(objavi kot novico)
V mojih premišljanjih o tem, kam in kako naprej, se krepijo trije močni občutki. Prvič, da je naš narod utrujen od zgodovinskih sprememb, oziroma vanje ne verjame več in to prav v trenutku, ko so za našo prihodnost tako odločilnega pomena. Drugič, da je to precej povezano z njegovim dvomom in nezaupanjem v politični in širše, vladajoči razred. In tretjič, da boleče podcenjuje vpliv razvoja procesov v svetu - zlasti v tistem delu, ki mu politično, gospodarsko in kulturno pripada - na razvoj družbenih procesov doma.
Zakaj in kako smo se znašli v takih okoliščinah?
Tak položaj duha je razložljiv. Slovenci smo se zadnje stoletje nenehno prilagajali spremembam. Le redko, sredi prejšnjega stoletja razklani in dve desetletji nazaj ubrani, smo jih tudi suvereno sooblikovali. Za socializem je bil značilen galop gospodarskih in političnih reform, od katerih je šlo od slabega na slabše. Na koncu večina znotraj njega sploh ni več iskala alternative, zato je podprla demokracijo in ustanovitev lastne države. Ti prelomnici sta terjali izjemno veliko narodove energije in vere v boljšo prihodnost.
Toda očitno so ju spremljali prevelika pričakovanja, zlasti glede rasti življenjskega standarda. Čeprav bo vsak zunanji opazovalec z iskrenostjo govoril glede samostojne Slovenije kot o zgodbi o uspehu, bo danes večina naših ljudi to pospremila ravnodušno. Deloma pojasnilo tiči v sedanji gospodarski krizi, ki je razgalila neenakost med ljudmi, navajenimi socialne uravnilovke. Večina glasno ugovarja socialnim razlikam, ki po njihovem mnenju, tudi upravičenim, niso rezultat dela, znanja in sposobnosti, temveč priviligiranosti skupin in posameznikov.
Temu naj bi v glavnem botrovala politika. Zavestno ali zavoljo malomarnosti. Ker naj bi tudi v sedanjem času kazala premalo elana pri kaznovanju nepravilnosti in nepravičnosti, je izgubila zaupanje. Glavni delež pada na vlado, toda to nezaupanje je bolj ali manj samo geografsko vprašanje oddaljenosti od Gregorčičeve.
Za razliko od izkušnje v preteklosti, ko so Slovenci pripadali večnacionalnim skupnostim, zdaj ni mogoče valiti krivde na oblast v tujih prestolnicah. Zavoljo kratke državnosti in nepričakovano hude gospodarske krize, ki je odprla tudi vrednostna vprašanja razvoja družbe, se je preveč ljudi prehitro zadovoljilo z identifikacijo grešnega kozla- pokvarjenosti, nesposobnosti in odtujenosti politikov in tajkunov. Soočamo se z odsotnostjo prepotrebne intelektualne presoje sodobnega prostora in časa. Znotraj tega okvira je pomembno, če ne celo osrednje, vprašanje popačenosti procesa prvotne akumulacije kapitala in grabeža skupne lastnine. Vse to je dodatno razkrojilo običajno vero in upanje v prihodnost.
Vse pa dodatno zapleta zagledanost v lastno dvorišče. Zgodovinsko smo nevajeni odgovornosti za svojo lastno usodo in na hlapčevsko mentaliteto. Toda hkrati smo kot samostojen narod in država zdaj brez izgovora, da krivdo neposredno valimo na tujo oblast in gospodarja. Nismo še sposobni videti sebe kot suverenega subjekta v mednarodnih političnih, gospodarskih in drugih odnosih. Nismo navajeni, da gledamo v svet, da bi videli sebe, in videli svet, da bi gledali sebe. Zato se zatekamo k provincializmu, ki je nesposoben razumeti prepletenost in soodvisnost sodobnega sveta, katerega del smo. To je idealen humus za zmagoslavje demagogije in radikalizmov vseh vrst.
Vse to in drugo nas je pripeljalo v položaj, ki ga moramo videti kot nevaren status quo. Slovenija, ki ne napreduje, nazaduje. Ni vmesne čakalnice. In zdaj moramo slišati enega zadnjih klicev za vkrcanje.
Slovenija je del sveta. Bo v njem država ali kolonija?
Preden poskušam odgovoriti kam in kako naprej, bom za potrebe tega prispevka površno orisal glavne in za nas pomembne značilnosti sveta, katerega del smo. V kolikor bomo namreč zmogli čim bolj prave diagnoze okoliščin, toliko lažje se jim bomo prilagajali in jih do neke mere soustvarjali.
Prva značilnost sodobnega sveta je njegova neobičajno visoka raven nepredvidljivosti. Druga je prevešanje zlasti gospodarske moči iz Zahoda na Vzhod, pri čemer se to odvija znotraj, po drugi svetovni vojni podedovane in premalo gibke strukture političnega vpliva. Tretja je trk razvojnih paradigem. Pretežno spoznanje znanosti, da je trajnostni razvoj neizogiben, ne sovpada nujno z nagibi središč sedanje politične in gospodarske moči. Četrta je bistveno povečan pomen globalnih korporacij, zaradi česar že smemo govoriti o pojavu korporkracije. In peta, ne zadnja, je globalna dovzetnost svetovnega prebivalstva za izjemne socialne razlike, tako znotraj posameznih družb, kot med njimi. To proizvaja iz socialnih nemirov obče varnostne konflikte. Če v teh razmerah ne bomo sposobni po mirni poti razplesti tega kompleksnega vozla, ga bo, sodeč po zgodovinskih izkušnjah, presekala vojna širših razsežnosti.
Za namene tega prispevka bomo posebej omenili še nesposobnost t. i. razvitega sveta, da bi po globalni recesiji z regulacijo ukrotil podivjano panogo finančne industrije. Zaradi tega so mednarodni finančni trgi zdaj sorazmerno enako nezaupljivi do vsega, kot so bili pred krizo neomajno zaupljivi do vsega.
Za članice EU in posebno evro območja pa je značilna konceptualna kriza. Zlasti kriza upravljanja. Države članice bomo morale čim prej sprejeti težko odločitev, ali bomo za povečano učinkovitost žrtvovali bistveno več suverenosti, ali bosta skupnosti precej hitro izgubili smiselnost, moč in vpliv na globalne procese. V slednjem primeru sta mogoča dva razvoja. V prvem bo bistveno okrepljeno politično, gospodarsko in socialno povezanost verjetno sprejelo le del držav, druge pa se bodo iz tega dogajanja izločile. Slovenija mora biti v prvi skupini. V drugem primeru pa bi poskus predolgega odlašanja z eno ali drugo odločitvijo končal v popolnem polomu evropske ideje, ki je več kot pol stoletja navdihovala mir in razvoj starega kontinenta.
Slovenija, zlasti kot članica EU, evroobmočja in NATO ni brez možnosti, interesov in odgovornosti za sooblikovanje njene in skupne evropske usode. Ob določenih pogojih. Osnovni je, da je sama svoj lastni gospodar odločitev. Če bi v katerikoli okoliščini postala življenjsko odvisna od odločitev kogarkoli drugega, ne da bi nanje smela ali morala vplivati, bi v bistvu postala kolonija, ne več država.
Smer
V teh zapletenih okoliščinah, ki terjajo hitre in energične odzive, bi bila politična kriza odvečen luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti, čeprav je legitimen sopotnik demokracije. V političnem razredu more priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado, brez nekoristne vmesne blokade odločanja. Če večina ljudi misli, da je vlada poglavitni krivec po njihovem mnenju slabih razmer, potem je najbolje, da se ta ocena potrdi ali ovrže z delom nove vlade. Ne sme pa se nam zgoditi, da bomo zagledani v politično borbo doma med tem, ko bomo spregledali odločilen razvoj dogajanj v svetu, kot se nam je primerilo jeseni leta 2008. Večina sveta je drsela v recesijo, mi pa smo se prehitevali v obljubah glede gospodarskega in socialnega napredka.
Slovenija je kljub krizi zadržala visoko raven socialne povezanosti. To je bila pravilna odločitev. Ta je dolgoročna vzdržna samo tako, da bomo več ustvarili ali se bolj zadolžili. Drugo ne pride v poštev. Od sedanje ravni naprej bi bilo nadaljnje proračunsko zadolževanje in višanje javnega dolga v vseh ozirih nesprejemljivo. To postaja prvovrstno politično vprašanje stvarne suverenosti držav. Reforme, ki morajo imeti za cilj tudi povečanje konkurenčnosti, so neizogibne. Če jih ne bomo sprejeli in se hkrati ne bomo pustili ujeti v past zadolževanja, bo potrebno sorazmerno s socialnim položajem, znižati življenjski standard prebivalstva. Sedanje prevladujoče razumevanje nacionalnega interesa le kot deleža države v podjetjih in finančnih institucijah je napačno. Nacionalni interes je ustvariti pogoje za transparentno, konkurenčno in odprto ekonomijo, ki bo atraktivna za domače in tuje naložbe, kar zagotavlja čim več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Če je slavna slovenska »nevidna roka razuma« na referendumu s sprejetjem arbitražnega sporazuma še delovala, je bila omrtvičena pri pokojninski reformi. Zdi se, da Slovenci posežemo po ukrepih le še tedaj, ko ni več alternative ali se zanašamo na možnost, da je odločitev še možno prestaviti. Kdorkoli nas bo že vodil, če bo odločal on ali mi vsi skupaj, domače in mednarodne razmere nam tega ne bodo več dopuščale brez nesramno visokih kazni za naš položaj in razvoj.
Zlasti je zelo pomembno, da skoraj za vsako ceno ostanemo v isti valutni skupini kot Nemčija in Francija. Če bo kdaj v prihodnje za večjo usklajenost ekonomskih in davčnih politik potrebna nova pogodba za evro, jo sooblikujmo in podprimo. Okrepimo tudi siceršnjo gospodarsko, tehnološko in vsako drugo povezanost s tem krogom držav, zlasti Nemčijo. Uspelo nam je okrepiti dobro sosedstvo in prijateljstvo. S tem, ko smo v 664 dneh (od sestanka v Trakoščanih, do registracije arbitražnega sporazuma s Hrvaško) rešili vprašanje, ki je grozilo, da se bo prevesilo iz političnega v varnostno, smo si odprli pot v povečanje ugleda in vpliva v celotni JV Evropi. Ne podcenjujmo tega, ker nam uspešno sodelovanje pri reševanju problema tega dela Evrope omogoča tesnejše gospodarsko sodelovanje in dvig prestiža, ki je v mednarodni politiki stvarna kategorija.
Okrepimo strateško dobre odnose z Washingtonom, tudi kot prednostnim varnostnim zaveznikom, in z Moskvo, Ankaro, Pekingom in New Delhijem. Posebej Indijo, kot največjo demokracijo na svetu, a hitrim gospodarskim vzponom.
Biti grešni kozelj ni prijetno, a je nujno
To ni kakšen filigransko in operativno izdelan program, je pa smer. Da obstajajo druge, že lahko slišite. Ko jih bomo izbirali pa ne pozabimo, da mora imeti njihov voditelj, poleg drugih kvalitet v tem času še posebej veliko mero potrpežljivosti in občutka za strpnost. Sprejetje vloge največjega grešnega kozla je v takih kriznih okoliščinah dolžnost, ki izvira iz položaja. Tako najbolj odgovornemu v državi do neke mere zagotavlja, da povečano mero nestrpnosti ne spusti v pogubno sovraštvo. Vse to in drugo, menim, predstavlja smer, ki se mi zdi za Slovenijo primerna. Počakajmo, da alternativa razloži kaj ve in kako zna bolje.
Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov in premier
Ljubljana, 12. avgust 2011
BORUT, NAREDI NAM VSEM POŠTENIM LEVIČARJEM USLUGO IN ODSTOPI KOT PREDSEDNIK REPUBLIKE IN KOT PREDSEDNIK STRANKE.
TAKO BOŠ NAREDIL ZA STRANKO IN ZA NAS VSE KI SMO PO SRCU IN DEJANJIH LEVIČARJI NAJVEČ KAR JE V DANI SITUACIJI MOŽNO!
PA DRUGIČ KO PIŠEŠ BODI KRATEK IN JEDRNAT. V TEH HUDIH ČASIH NIMAMO ČASA ČITAT POLITIČNIH FLOSKUL!!!
G. Pahor,objavljen prispevek ne odraža popolnoma realnega stanja v deželi, za besedičenje kam in kako naprej, pa je po treh letih slabo plodnega delovanja vlade in Vašega predsedovanja popolnoma odveč...Za prebivalce in volilce, ki so vam podelili mandat štejejo le gola dejstva. Dejstvo je, da je svet zajela globalna ekonomska kriza in da aktualna vlada ni našla rešitve za ublažitev njenih posledic. Dejstvo je, da so razlike med bogatimi in najrevnejšimi z dneva v dan večje. Dejstvo je, da število prebivalcev, ki živijo v ali na robu revščine narašča. Dejstvo je, da je število uradno brezposelnih v porastu. Dejstvo je, da se vsem tistim, ki so lomastili po nekdaj skupnem premoženju do danes še ni nič zgodilo. Dejstvo je, da je Slovenija mnogo preveč zadolžena in da se dnevno enormno zadolžuje z namenom, da ohranja svoje delovanje in vzdržuje šibek socialni mir.Dejstvo je, da smo kot država v EU izgubili dobršen del lastnega, suverenega odločanja, vi pa v namen ohranitve EU predlagate žrtvovanje še večjega obenem pa poudarjate, kako pomembno je, da ostanemo lastni gospodar odločitev. Dejstvo je, da sta se vladi RS in RH dogovorili za arbitražno reševanje sosedskih nesoglasij, ostaja pa tudi dejstvo, da arbitraža še ni končana, da je izid negotov, zato problematika še zdaleč ni razrešena in zaključena tako kot to trdite Vi.Jamranje o omrtvičenju slavne " nevidne roke razuma " na referendumu o pokojninski reformi se mi zdi popolnoma razuljivo. Ne samo tisti, ki so prisiljeni životariti z nekaj sta ali celo NIČ evri mesečno, ampak tudi ( upam) tistim, ki javno priznavajo, da komajda preživijo z nekaj tisoč evri višjimi mesečnimi dohodki. Še in še bi lahko našteval. Prispevek je poln polresnic, zavajanj in samohvale o desežkih, ki jih pravzaprav ni. Politično higienično bi bilo po treh letih predsedovanja neučinkoviti vladi priznati neučinkovitost in ne predstavljati nove smeri toneči ladji.....
redroom - dovoli majhe popravek. G. Pahor ni predsednik republike, pač pa predsednik vlade. To je vse,kar želim popraviti v tvojem zapisu ... Žal ....
Sem mislil, da je samo Rupel takrat, ko je bil župan, igral zunanjega ministra; ko je bil zunanji minister, se je šel pisatelja; ko naj bi bil pisatelj, je bil kolumnist; kot kolumnist se je šel zgodovinarja; ko bi moral pokazati zgodovinski čut, je bil uslužbenec Statedepartmenta...
In zdaj je predsednik vlade postal kolumnist. Za boga svetega, pri nas se vsakdo ukvarja z vsem drugim, samo s tistim ne, za kar je določen in plačan!!!
Slovenska politika je padla na raven slovenskega spolnega odnosa, ki traja kar dve uri - dveminutni koitus in 118 minut razlaganja, svarenja in opravičevanja.
Lipe, če misliš, da Barbika zdrži dve minuti si nepopravljiv optimist!
Ta samogovor polen treh močnih občutkov me spominja na paciente pokojnega dr. Rugla. Tudi oni so imeli v deliriju tri blodne misli, alkohol, cigarete, alkohol! Za vse ostalo so pa tako ali tako bile krive žene! Pri naši Barbiki pa narod, ki ne razume in podpira svojega ljubljenega liderja v deliričnem hrepenenju po oblasti!
Dragi predsednik,oglasil si se vsaj dve leti prepozno.Pa nesposobni svetovalci in tajniki.Koruptivni partnerji v vladi.Rezultat-predčasne volitve in za volilce dolgo pozabljena socialna demokracija.
Bodi realen in priznaj sebi in državljanom: Čič ni za barko !
Prvo ključno vprašanje:
Zakaj je objavil v obskurnem Večeru in ne v paradnem Delu?
Drugo ključno vprašanje:
Kdo vse mu je pomagal pisati?
Tretje ključno vprašanje:
Če mu je toliko do stranke, zakaj ni česa takega lani verificiral najprej pred člani stranke?
Četrto ključno vprašanje:
Kaj in kdaj ga je razsvetlilo, da je boljši salonski analitik kot predsednik vlade?
Peto ključno vprašanje:
Se bo poslej lahko preživljal s pisanjem?
Andrej Š oprosti za napako, pa sej tud in ni nič boljši!
Lepo pisanje a kaj, če pa niti lastno članstvo tega ne verjame več.
ne gre za to, ali je res, kar piše.
Tudi taksisti mi vedno povedo kaj zanimivega in pametnega.
Ampak plačam jih za to, da me varno prepeljejo.
In od premjeja pričakujem, da bo vodil vlado.
Kaj kaže tako množičen redbukov odziv na predsednikovo pisanje:
a) redbuk je mrtev
b) s stranko je konec
c) predsednikovo pisanje je tako slabo, da si ne zasluži odziva
č) predsednika ignorirajmo
d) pisanje je tako dobro, da mamk ne more biti replik
Dragi moj Pahor. Ljudje smo res utrujeni, siti floskul in žal pretežno " šalabajzerjev - ali pa pregnanih brihtnih barab " , katerim verjameš in jih " podpiraš " tudi takrat, ko je vsem jasno in je javna tajna, da so lopovi. Kaj ste naredili ? Svetlik ogromen puf,s katerim je nagradil pokvarjene menadžerje, ljudje so vse eno leteli na cesto. Študirani mladi nimajo dela. Ljudje mladi zaradi dela po pogodbi za krajši čas nimajo možnosti kredita - stanovanj. Bančne kredite tajkunom ste pokrili z ljudem vzetim denarjem - dokapitalizacijo lopovov z denarjem revežev. Minister za finance laže kot cigan in slepari lasten narod z Vašim blagoslovom. Minister za zdravje je baraba zapisana svojemu šefu - Fakinu in ne naredi nič, ker se noče zamerit svojemu bodočemu - ponovnemu delodajalcu. Bil sem in bom zagovornik Vašega predvolilnega programa. To kar počnete sedaj v tej vladi, pa je že malo re huda. Ja izgubili smo zaupanje zaradi enostavnega dejstva. Ne ukrepate proti barabam, dopuščate razlike delavec - baron menadžer v razmerjih menda že kar 1-50/60 in še kaj zraven. Delavec v Vaši " socialni in pravni Državi" nima človeka vredne plače niti v državnih firmah kjer imate možnost neposrednega vpliva - odredb. Na RS Zavodu za zaposlovanje imate zaposlene tako kot po vseh državnih uradih samo nepotistične žlahtnike, delo dobi samo znanec znanca vse podkupljeno in pokvarjeno vzvišeno in oholo , pokradli ste vladajoči v 20 letih več kot se sploh da , saj ste nas zapufali za 100 let. Komu in zakaj naj pri 61 letih verjamem. Nisem visoko izobražen a tudi osel ne. Nehajte lagat narodu, zašprite lopove, poberite pokradeno od barab in žlahte in vrnite delavcu, ki je zgradil Slovenijo.
Potem Vam bom zopet zaupal. Sedaj verjamem samo v neizpolnjen program od katerega niste za delavca ničesar res kvalitetno naredili. Kajti katr ste ste na puf, to bo treba vrnit. A vem, da ne bo vračal genijalni in pošteni Svetlik niti njegov žlahtnik , vračali bodo naši brezposelnio otroci. Pojdite vsi skupaj na svoje jahte in vikebnd vile in potem k hudiču kamor tisti, ki oropa lastni narod sodi. Ali pa barabe v arest, denar delavcu in v razvoj gospodarstva ne žlahti in znancem.
lipe: a,b,c,č - nikakor pa ne b ;)
bluzenje, škoda časa pa tudi če ga je pisala izvežbana strojepiska z 10.000 udarci na minuto.
Pozdravljeni rdeči!
Spremljam tole sitacijo in moram reči, da postaja zelo zanimivo. Stvari vam nekako polzijo iz rok in ostajajo le še obupani poskusi kako ostati na oblasti kljubujoč vsemu. Na nek način me spominjate na Gadafija. Skušate zbežati neizbežni usodi. Nikakor se ne morete sprijazniti z dejstvom, da boste kmalu odšli na smetišče zgodovine s svojimi idejami, ki sodijo v dobo dinozavrov. Skušate mešati meglo, ustanavljati Preporode, ponuditi alternativo ... razmišljate kot otroci. Vse kar bo prišlo od vas bo vedno rdeče obarvano. Ne morete skočiti iz svoje kože. Ohranili boste iste metode in ideje dolker boste živi, zamenjali boste le preobleko. Na žalost je v Sloveniji še vedno veliko ljudi, ki ne vidijo dlje od obleke, ampak takih je vedno manj. Le še kakih 10%. Lahko naredite 10 preporodov ne samo enega, usoda je neizbežna.
Berem tukaj misli vašega veleuma, guruja in poglavarja
http://www.redbook.si/user/BorutPahor/blog/46463=s varilo-in-smer/
in moram reči, da so skrajno zavajujoče.
Borut pravi
"V političnem razredu more priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado, brez nekoristne vmesne blokade odločanja. Če večina ljudi misli, da je vlada poglavitni krivec po njihovem mnenju slabih razmer, potem je najbolje, da se ta ocena potrdi ali ovrže z delom nove vlade. Ne sme pa se nam zgoditi, da bomo zagledani v politično borbo doma med tem, ko bomo spregledali odločilen razvoj dogajanj v svetu, kot se nam je primerilo jeseni leta 2008."
Večina ljudi je že povedala kaj misli na referendumu ampak g. Pahor se s tem nikakor ne more sprijazniti. Politična borba doma.... saj ste mar rdeči tisti, ki ste se kar naprej nekaj borili cela svoja življenja mar ne? Borba za samostojnost, borba za kapital in položaj... vedno ste bili usmerjeni navznoter in nikoli navzven, usmerjenost v borbo. Vedno ste hoteli biti prvi na vasi, raje kot zadnji v mestu pa neglede na ceno, tudi če ostali umremo od lakote. Če zmanjka denarja bo pa krompir menjalno sredstvo.
Na žalost tega članka ne morem prebrati do konca, ker je v njem preveč neumnosti. Nihče, le človek je sam sebi mejnik. Ne mi govoriti o reformah za povečanje konkurenčnosti, ker bi Slovenija danes lahko bila druga Švica, če nebi bilo vas. Koliko razvojnih projektov na občinskih ravneh je blokiranih, ker si mora nekdo iz vaših vrst prej napolniti žepe? Vam jih naštejem nekaj? Koliko podjetij ste uničili s tajkunskimi prevzemi in izčrpavanjem, denar pa na vse načine poskušali preliti v tujino? In vi mi sedaj govorite o tem, da se ne sme spregledati razvoja na račun politične borbe, ko ste pohlastali vse kar se je pohlastati dalo? Koliko podjetij je propadlo brez potrebe, samo zaradi vašega pohlepa?
JAO! Pa kaj vam če ni jasno? Ali vam ni jasno, da so vas vsi siti in da morate iti? Kaj je potrebno narediti, da končno to uvidite povejte mi? Ali ne vidite, da prej ko greste, bolje bo za vse, tudi za vas, saj bi z odstopom končno pokazali, da premorete nekaj dostojanstva. Ampak tega očitno nimate. Ste sploh ljudje?
" direktor" ne enači Pahorja s stranko. Borut NI stranka SD, JE SAMO NJEN PREDSEDNIK. Za zdaj še, ne pa za večno. Ne nadejaj se preveč v popoln zaton levice. To se v času tvojega življebnja ne bo zgodilo. Veliko nas je, ki smo kritični do Pahorja in te vlade, še več pa nas je, ki podpiramo idejo socialno pravične in gospodarsko uspešne Slovenije. SDS v celoti pa ( prav tako kot Pahor) s tem nima in ne bo imela skupnega imenovalca. Levica oz. RDEČI KLUB TRENUTNI SITUACIJI ŠE PREMOREJO ZADOSTNO PODPORO LJUDI. DOSTOJANSTVO IN POŠTENOST PA TUDI SEDAJ IN NIKOLI NISTA BILA VPRAŠLJIVA !!! SD JE POREBNO LE KADROVSKO TEMELJITO POČISTITI. Nič več od tega. Takole, mimogrede pa : se kdo iz SDS upa javno in na glas kritizirati Janšo? Se figo. Sami klečeplazni hlapci in politični oportunisti, brez lastnega jaza, brez lastnih misli in idej in brez DOSTOJANSTVA .... LJUDJE ALI SAMO ŠE KIMAJOČI KIBORGI ?
Andrej Š. - najprej tole, dolgo časa je bil Borut stranka, in sedaj ko se je pokazala nesposobnost odločati in presekati krajo, ni več Boruta, stranka pa bo životarila kot pred volitvami 2008.
Popolnoma se strinjam s Hinkom. Edino, kar je potrebno dodati, je to, da je pokojninska reforma upravičeno padla. Gre za krajo denarja in pravic prebivastvu v imenu do sedaj pokradenega denarja in premoženja.
Kar se mene tiče gre pri temle pisanju Boruta za nakladanje prve vrste, podobno kot pri vladi in vseh njenih dejanjih in tudi pri predvolilnem programu. Nikoli ni bilo konkretnih ciljev, vedno samo mešanje megle. In vlada ... joooj, mislim da Borut ni toliko nesposoben voditi vlade, kot je sposoben izbrati slabe sodelavce. In najslabši/najnesposobnejši so prav iz SD vrst - Križanič, Vlačič, ... Stranka ne potrebuje prenove ampak katarzo, moderno rečeno rabi RESETiranje. Pa ne samo Slovenija, skoraj enako gnila je EU, ki je potrebna temeljite prenove in spremembe mišljenja. Naj bo vsak človek v prvi vrsti odgovoren za svoja dejanja in ZASE, ne pa da mu vsak drugi zakon hoče vsiljevati določena dejanja. Ljudje so manj svobodni kot so bili včasih in seveda prihaja do frustracij ... prišlo bo do frustracije družbe in država resnično potrebuje korenite spremembe. Te spremembe morajo biti resnično strukturne, ne pa zadevati samo strukturo proračuna --> predvsem morajo spremeniti družbeno strukturo
Spoštovani g. Borut, vaše razmišljanje kam in kako naprej, se mi zdi malo zakasnelo. Namreč po treh letih vladanja, ljudje nimamo občutka, da ste se kdaj prej vprašali in si zastavili takšna vprašanja. Uspelo vam je sestavit najboljšo vladno koalicijo, katera pa je žal kaj hitro začela razpadat. Škoda, imeli ste krasno ministrico za notranje zadeve, katera je tudi edina priznala svojo napako in pošteno odstopila z razliko ministra bivše vlade Mateja, kateri za svoje napake niti slišati ni hotel, kaj šele da bi se o teh napakah lahko govorilo.
Se pa popolnoma strinjam z vašo mislijo, da tudi trenutna vlada ne želi oziroma nima dovolj elana, da bi se ukvarjala z pregonom tajkunov in pomembnežel, kateri so obogateli na račun kraje državnega in ljudskega premoženja. Najbolj nas žalosti, ko prebiramo, da so organi pregona aretirali človeka, kateri je ukradel klobaso v trgovini našega najboljšega soseda. Žalostno.
Naraščanje brezposelnosti iz dneva v dan, v tej državi ne prizadene nikogar, razen delovnih ljudi, prav tako ničesar ne ukrenete, da bi zapiranje in ponovno odpiranje podjetij z istimi lastniki preprečili.
Spoštovani g. Borut, upam da mi boste odgovorili in pojasnili vsaj nekaj vprašanj:
- kje je pravna država?
- kje je učinkovit pregon ljudi ne glede na politično opredelitev?
- kje je socialna varnost delovnih ljudi?
- kje so nova delovna mesta?
- kje so tovarne, katere so zgradili naši očetje in dedki, da bodo njihovi sinovi in hčere imeli lepšo prihodnost?
Med politiki nisem zasledila nikoli in nikogar, ki bi javno zahteval, da se tovarne vrnejo delavcem, saj naši menedjerji niso sposobni voditi proizvodnje tako, da bi lahko konkurirali svetovnemu trgu.
Moram pa priznati, da vas cenim ravno zato, ker ne predate bitke kar tako. Kajti če se nekdo odloči bitko izgubiti, jo bo izgubil o tem ni dvoma.
Želim vam, da bi svoj mandat pripeljali do konca, v tem letu svojega vladanja pa vsaj malo povrnili zaupanje ljudi v politiko in pravno državo. Predvsem pa, da bi delovnim ljudem prisluhnili in jim povrnili tisti kanček spoštovanja za njihov doprinos boljše države.
Marija, kot bi Borut djal "TOO LATE" - prevod....PIPOZNO!!!!
In kdo bi po vašem cenjenem mnenju bil boljši predsednik vlade?
Ja G.Pahor kako naj ljudje verjamejo,če pa jim že 20 let lažejo jih uničujejo kot tudi Državo Slovenije.Kdo bi še potem verjel našim starim politikom.Vsi ki ste že starejši od 60 let se morate umakniti iz Politike kot iz Državnega Zbora.Imamo mlade Politike ki so bolj sposobni od vas ki se jim gre za Slovenijo in za Ljudstvo.Dokler boste eni in isti v Vladi ne bo nič.Ker vsi lažete ter se greste neke elite ki nimate čiste vesti.Zato predajte vse skupaj Mladim ki so resnični.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.