Poslanica ob dnevu Rudolfa Maistra
23.11.10 16:22 | borut pahor, poslanica, praznik, premier, rudolf maister
(objavi kot novico)
Spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije, Slovenke in Slovenci!
Danes praznujemo dan Rudolfa Maistra. Praznik, s katerim smo dali zasluženo priznanje dogodkom ob koncu 1. svetovne vojne, ko se je za Slovenijo kolo zgodovine zasukalo drugače, v veliko boljšo smer, kot bi se morda lahko. General Maister je bil človek, brez katerega bi bile današnje meje samostojne Slovenije zagotovo drugačne. Brez njegove sposobnosti in odločnosti bi potekala drugače tudi celotna kasnejša zgodovina Slovencev.
Zgodba o generalu Maistru je tako zgodba o človeku in ljudeh, ki lahko in znajo s svojim pogumom in odločnostjo v ključnih trenutkih zgodovine, obrniti potek dogodkov v smer, ki se kasneje izkaže za pravo. V svojem času je general Maister opravil tisto, kar je moral storiti. Njegov nauk je torej preprost: tudi mi, naša generacija, moramo storiti tisto, kar od nas terja sedanji čas. Ta pa nam kaže, da se je na čas sprememb treba pripraviti, da nas ta ne preseneti in ne zbega. Pri Maistru je vse zgledalo preprosto: kot da se je vse življenje pripravljal na trenutek, ko bo na preizkušnji njegova trdnost, zmožnost presojanja, odločnost, sposobnost hitrega ukrepanja.
Danes se nam zdi, da so pred nami vedno nove in nove prepreke. Vendar nas Maistrova zgodba opominja, da se moramo naučiti, tako kot se je on leta 1918, razbrati znamenja časa okoli nas ter zasukati rokave, da priložnosti ne bodo ostale neizkoriščene. Da ugotovimo, da so okoli nas zato, ker se svet vsak trenutek spreminja. Spremembe potrebujemo. Tudi tiste, ki morda na prvi pogled niso priljubljene. Nasprotovati razumnim spremembam v tako hitro spreminjajočem se svetu je nerazumno, ni daljnovidno, pomeni pot v bolj negotovo prihodnost, kot si jo kot država in državljani zaslužimo.
Vzporednice med Maistrovim in našim časom so tako na dlani. Maistrova dediščina je ubranjena severovzhodna meja, brez česar bi bile zagotovo drugačne tudi meje današnje samostojne Slovenije in Slovenije kot države. Pogumnost in pametna presoja slovenskih ljudi tedanjega časa je pripomogla k temu, da se je zgodovina za nas obrnila bolje, kot bi se lahko. Neodločnost generala Maistra, ljudi okrog njega in vseh, ki so ocenjevali njegova prizadevanja, bi, če stvar obrnemo, lahko v ključnem trenutku prinesla Sloveniji veliko zgodovinsko škodo.
Morda smo danes znova v takšnem času, ko se po vrsti zgodovinskih prelomov, od samostojnosti Slovenije preko njene vključitve v druščino najbolj razvitih evropskih držav, ponovno odločamo o tem, v katerem vlaku sodobne Evrope in sveta bomo Slovenci sedeli: v tistem, ki nas bo obdržal v prvem krogu najpomembnejših držav stare celine, ali v tistem, ki ga bodo pomembni akterji naše zgodovine počasi odklopili s hitro vozečega vlaka sprememb. Za ta naš aktualni razmislek je Maistrova dediščina ključna. Poskušajmo jo razumeti in upoštevati, ker nam govori več, kot se morda zdi na prvi pogled.
Generalu Maistru vsa čast. Pozabiti ga ne smemo. Vsaj tisti, ki naj bi bili Slovenci, pa nikakor ne bi smeli pozabljati nekomu kdo je vplival na potek zahodne meje, kdo ja edini omogočil, da se danes v slovenščini govori tudi o generalu Maitru in čigava kri je tam tekla. Ne smemo ga izkoriščati za svoje dnevne politične namene, še manj pa govoriti, da "kdor se z menoj ne strinja, je narazumen". Tako pravi voditelj ne govori narodu, ki ga je izbral.S tem se oddaljuje od ljudi in prehaja na stran tistih, ki so pripeljali do tega, kar danes, na žalost, imamo.
Kot v Bibliji! A je to posled Tako je govoriltvoj predhodnik, četudi skozi usdta drugih, kar je na koncu čisto vseeno.
Sprašujem se, ali ni kaj takega posledica druženja s tistimi, ki po generalu Maistru z veliko lopato zasipavajo tisto, kar se je godilo dobrih dvajset let po njegovem pogumnem in vsega spoštovanja vrednem dejanju?
Patetični oblastniški teksti, ki izkoriščajo neke zgodovinske fenomene za današnjo rabo, so smešni. Pogosto tudi kontradiktorni in prežeti z »anti-poantami«. Borat poantira: dandanes moramo narediti prave poteze, tako kot jih je njega dni pogumni Maister, in sicer zato, da bomo lahko sedeli v »najhitrejšem« evropskem vlaku, med najbolj razvitimi v Evropi. Pa i šire. Že prav, a če je interes prebivalcev današnje RS sedeti v »najhitrejšem« vlaku, potem ne gre kot vzora ponujati Maistra, borca za priključitev ozemlja na Štajerskem, povečini poseljenega s Slovenci, k jugoslovanski kraljevini, ki ob nastanku zagotovo ni sodila med »najhitrejše« vlake v Evropi. Rečeno drugače: če bi Maister, skupaj s Srbi, ne vojeval bitk za priključitev omenjenih ozemelj novonastali južnoslovanski državi, bi prebivalci vsaj dela današnje slovenske Štajerske že danes sedel v »hitrem« evropskem vlaku, ki sliši na ime Republika Avstrija. A to ni edini Boratov problem, njegova anti-socialna politika prebivalce te države »ekspresno« pelje v banano republiko.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.