Gost v oddaji Studio ob 17ih na RA SLO 1
22.11.10 16:13 | borut pahor, premier, radio slovenija, studio ob 17ih
(objavi kot novico)
Danes bom gost v Studiu ob 17ih na 1. programu Radia Slovenija. Mandat vlade, ki jo vodim, se je prevesil v drugo polovico in Slovenija se je v teh dveh letih spremenila.
Kriza nas je prizadela, morda celo bolj kot ostale države, zadolženost je kritična, brezposelnost in revščina sta se povečali, uspevajo ne najsposobnejši, ampak tisti z ohlapno moralo.
Problemi na eni strani se vrstijo, dvomi ljudi v pravno državo tudi. Pred vrati so odločilne reforme, podpora vladi pa je strmoglavila.
Večkrat sem že dejal, da me padec priljubljenosti ne skrbi, vendar pa potrebujem zaupanje državljanov, če želimo uspeti z reformami, ki bodo Slovenijo dvignile iz krize in jo popeljale v klub najrazvitejših držav.
Kakšna je Slovenija danes in kakšno vidim čez dve leti bo glavna nit pogovora, ki ga bo vodila odgovorna urednica Informativnega programa RA SLO, gospa Alenka Terlep.
Vabljeni k poslušanju!
"""Večkrat sem že dejal, da me padec priljubljenosti ne skrbi, vendar pa potrebujem zaupanje državljanov, če želimo uspeti z reformami""" ????????????????
NE RAZUMEM TE ZVEZE: NISI PRILJUBLJEN, PA POTREBUJEŠ ZAUPANJE DRŽAVLJANOV.
A MISLIŠ, DA ŽIVIMO V DEŽELI, KJER SE CEDITA MED IN MLEKO??????
NE POZNAM NOBENEGA, KI BI BIL NEPRILJUBLJEN, PA BI GA KDORKOLI PODPIRAL, TI PA TO OD SLOVENCEV KAR VSEH PRIČAKUJEŠ ?????
SE STRINJAM REDROOM.
Avtor: Vinko Möderndorfer, pisatelj, režiser
Moji lubi Slovenci!* Živimo v drekastih časih. Odgovor na to, zakaj smo se
pogreznili v greznico nepočiščenih iztrebkov in zakaj nam lasten drek leze v
usta in nos, skozi ušesa naravnost v možgane, je preprost: Dvajset let smo
poslušali demagoško obračanje besed, gledali demokratično izvoljene butce,
ki so nam iz parlamentarne prižnice pridigali o poštenosti, solidarnosti,
pravičnosti, zraven pa nekaznovano kradli za našimi hrbti.
Dvajset let so si pripenjali na prsi zasluge, pljuvali na vse, kar niso bili
oni, cinično dvomili o vseh avtoritetah, lagali brez kazni, varali brez
slabe vesti, resnico in pravico krojili po svoji volji in koži, bili proti
vsem, ki niso z nami in bili proti vsem kar tako, zaradi kondicije, zaradi
športa.
Dvajset let, moji lubi Slovenci, so zlorabljali besedo, se delali norca iz
nje, iz besede so naredili tržno blago, ponižali so jo na besedo laži in
manipulacije, jo nespoštljivo izkoriščali, naredili so jo za vlačugo, jo
poteptali, prodali, razdali. Poenostavili so jo, zdaj služi ceneni reklami
za njihove barabije.
Izdali so prijatelje, sodelavce, brate, sestre; izdali so prepričanje, naše
in svoje, menjavali so stranke pogosteje kot svoje gate in pri tem niso niti
zardeli. Zlorabljali in zlorabili so vse institucije v svoji brezobzirni
borbi za oblast. Se smehljali v televizijske kamere, igrali poštenjake in
človekoljube, zraven pa za hrbti brusili nože za naše vratove.
V imenu svojih pritlehnih interesov, v imenu krvoloke bratovščine, ki je vse
bolj prepričana, da je oblast boljša od ljubic, boljša od tihe onanije za
straniščnimi vrati, kjer res ne škodiš nikomur, so žrtvovali tisoče delovnih
mest, usodo tisoče družin, zato da so lahko domov pod pazduho odnesli malho,
polno novcev, in si kot nedorasli bradati otroci zgradili lovske kočice,
hišice in hiše, nakupili zemljo in zemljišča, zgradili steklene palače in
palačice, si kupili ladjice in barke, avtomobile in avtomobilčke, izkopali
bazene in postavili plotove, najvišje v svojih glavah, in čisto vseeno jim
je bilo, in jim je še vedno, in jim je vedno bolj, za vas, moji lubi
Slovenci, za vaše delovne roke, za vaše pridne otroke, za vaše življenje.
Podriskali so vas, lubi moji, vi pa ste mislili, da na vaše obraze pada
mehko zlato. Dvajset let so drekčli po vaših glavah s svojimi paranojami,
strahom, cinizmom, ironijo, nadutostjo, superiornostjo, in to vse za to, da
bi prikrili svoje goljufije, svoje male in velike lopovske afere, tiha
kupovanja in podkupovanja, svoje okostnjake, skrite v omarah; vse so si
prikrojili, da bi se lahko zakrili in da bi bili večno videti pošteni
osvoboditelji, preroditelji, graditelji cest in obcestnih stranišč. Napisali
so si svoje zakone, na tiste zakone, ki niso po njihovi meri, se požvižgajo,
zamahnejo z roko; postavili so svoje zveste pse na prava mesta, opljuvali so
vse druge, posejali sovraštvo in zanetili prepire. Nič ne velja, resnice ni,
resnica se samo zdi, vse je lahko tako, kot hočeš, kot rečeš, kot obrneš,
kot imaš dolžnika in prijatelja na pravem mestu. Drug drugega držijo za
vrat. Deželo jim je v dvajsetih letih uspelo narediti gluho in slepo za vse
dobro, za vse kvalitetno. Nič ne velja več. Najmanj delo. Nihče se v resnici
na nič ne spozna več in vsi se poznajo na vse. Saj je vseeno, skomignejo z
rameni, važno je, da si naš, da si mi simpatičen, da mi lezeš v rit, sploh
ni več pomembno, da dobro delaš. In gorje tistemu, ki stoji na cesti sam
samcat, s svojim delom, s svojim talentom, s svojo voljo in željo. Gorje
pametnemu in nadarjenemu, gorje mu, ki nima ničesar dati v zameno. Tistemu,
ki nima nič, je treba vzeti tudi to! Tisti, ki ima vse, naj ima še več! To
sta gesli minulih dveh desetletij. Dvajset let!! Moji lubi Slovenci! Za
nekatere je to vsa mladost, za nekatere polovica življenja, za nekatere
najkreativnejša in najboljša leta, za nekatere celo življenje! Preveč!
Dvajset let preveč sprenevedanja, klanovstva in klovnovstva, metanja polen
tistemu, ki pride za tabo, kot da je smisel oblasti zgolj in samo to.
Drvarjenje! Mrcvarjenje. Veliko izdajstvo.
Lubi Slovenci, poscali so se na občutljivost, na občutek do bližnjega, na
sočutje, in še ščijejo: vsem na očeh po vseh ljudeh!
Vi pa vse to vidite in ste kar tiho?
In kdor vidi in ne stori ničesar - je kriv!
Kje je, moji lubi Slovenci, vaša sveta jeza? Kje je občutek za upor? Kam je
izginil ponos?
Ni treba čakati, da pride dno do tebe, ni treba, da moraš izgubiti vse, da
bi lahko dobil vse. Če lumparije lumpov ne bodo kaznovane, boste morali,
moji lubi Slovenci, vzeti mesarico in kij v svoje roke. ?
* Primož Trubar je svoje pridige velikokrat začenjal z nagovorom: >Moji lubi
Slovenci
Bravo Vinko, ti imaš "jajca" da to poveš kar mi drugi čutimo...
občutek za upor in naš ponos se je pretopil v žalost. Tako sem žalostna, da niti komentarjev ne morem več napisati. Dovolj imam obtoževanj, dovolj imam prerekanj in političnih igric. Zadnji čas je že, da se zresnimo in nehamo jokati, stopimo skupaj
in s skupnimi močmi postavimo našo državo na zdrave temelje.Dejstvo je, da smo obkradeni in izdani. Žalostno je, da smo obkradli in izdali sami sebe. Logično je, da hiše, ki se ni pospravljala 20 let, ne moremo pospraviti v dveh letih.
Helena, kdo naj stopi skupaj, če pa so se vodilni odločili za soliranje???
Redroom imaš prav. Mi ne moremo narediti veliko. Mislim na politike, ki imajo naša
pooblastila da vodijo našo državo, da se zresnijo in začnejo delati za nas in začnejo pospravljati to "štalo", ki so jo z svojim nespametnim vodenjem povzročili.Čas teče, dela je veliko.
Ej moja Helena, Starri pregovor pravi "OSEL GRE SAMO ENKRAT NA LED", pol pa ve da je to narobe, NAŠI POLITIKI, PA SO POSTALI ŽE PRAVI VIRTUOZI NA LEDU!!!
Pozivam vlado naj varčevalni ukrepi zadevajo predvsem bogatejše sloje in banke, ne pa običajnih državljanov, ki se že tako težko spopadajo z nižanjem plač in višanjem stroškov.
Oh Janez, iz tvojih ust v Borutova ušesa, vendar se bojim, da je vlada za takšne ukrepe naglušna.
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.