Idrija-Preprečevanje posledic rudarjenja
26.05.08 20:01
(objavi kot novico)
8. maja sta na novinarski konferenci v Idriji poslanec Samo Bevk in direktor Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju mag. Marko Cigale predstavila vsebino novega Zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija in novosti, ki jih zakon prinaša.
Nov predlog zakona je pripravil poslanec Samo Bevk v sodelovanju s strokovnjaki rudnika Markom Cigaletom, Bojanom Režunom in Tatjano Dizdarevič in ga pred dnevi vložil v parlamentarno proceduro.
Namen osnovnega zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija, sprejetega že leta 1987, je bil po prenehanju petstoletnega rudarjenja, zavarovati okolje neposredno nad rudniškimi rovi in obvarovati mesto Idrija pred posedanjem in drugimi posledicami rudarjenja ter izvesti sanacijo teh posledic. Na osnovi tega zakona je vlada sprejela program zapiranja idrijskega rudnika, ki je še vedno v teku. Leta 2004 je bila sprejeta novela zakona, ki dodatno vključuje sanacijo rudarske škode, odpravo posledic rudarjenja na zdravstveno stanje nekdanjih rudarjev in spremembo dejavnosti rudnika po letu 2006 zaradi potreb vzdrževanja nezalitega dela jame, izvajanja monitoringa in upravljanja z muzejskim delom rudnika.
Novi zakon, ki bo nadomestil prejšnjega pa prinaša kar nekaj za Idrijo zelo pomembnih novosti. Ena od novosti je določilo, da je mesto zaradi omejene rabe prostora upravičeno do odškodnine, saj je dobršen del rudnika neposredno pod mestom. Zaradi tega dejstva je v delu mesta onemogočena običajna gradnja, zaradi premikov zemlje pokajo kanalizacijske in vodovodne cevi in iz žgalniških nasutij uhaja radioaktivni plin radon. V novo besedilo zakona so zapisali tudi, da je osnovna dejavnost rudnika ob vzdrževanju nezalitega dela podzemnih rovov in monitoringu rudišča tudi upravljanje s tehniško in naravno dediščino, upravljanje Antonijevega rova - muzejskega dela rudnika in delovanje informacijsko raziskovalnega središča za živo srebro. Slednje bo pričelo z delovanjem junija letos in bo združevalo strokovnjake in njihovo znanje, ki se je v 500 letih nabralo v zvezi s pridobivanjem in ravnanjem z živim srebrom in njegovim vplivom na okolje. Ker po letu 2010 v Evropski uniji ne bo več dovoljena uporaba, transport in pridelava živega srebra, bo omenjeno središče pravi kraj za reševanje okoljskih problemov, ki so povezani z to edino pri sobni temperaturi tekočo kovino. Središče se bo ukvarjalo z informiranjem in izobraževanjem javnosti od Idrije do Tržaškega zaliva, kako čim bolj varno živeti v okolju obremenjenim z živim srebrom, ter zbiralo nove podatke in dognanja iz področja povezanega z živim srebrom in njegovimi vplivi na okolje. Zakon poleg tega vključuje tudi skrb za zdravstveno varstvo nekdanjih in sedanjih rudarjev ter prebivalcev Idrije, saj so prav oni v 500 letih plačali največji davek.
Živo srebro je zelo toksično v vseh oblikah. Rudnik je proizvodnjo zaključil že pred dvajsetimi leti, vendar pa živo srebro še vedno najdemo tako v vodi, zemlji kot tudi zraku na širšem območju rudišča. Z živim srebrom je zelo onesnažen tudi Tržaški zaliv, saj se živo srebro izpira v reko Idrijco in Sočo, ta pa ga odlaga v severno Jadransko morje.
Po optimističnih napovedih poslanca Bevka bo državni zbor zakon obravnaval na rednem julijskem zasedanju, še prej pa se bodo z njim seznanili člani parlamentarnega odbora za gospodarstvo.
