Predvolilni programi in mi
18.06.08 20:16 | avp, participacija, razvoj, strategije, volitve
(objavi kot novico)
Ce se ne motim, bomo imeli letos prvic v politicni zgodovini nase mlade drzave priloznost, ze pred volitvami primerjati programsko ponudbo kar nekaj strank, ki zelijo jeseni participirati v vodenju drzave; ja, seveda, tudi socialni demokrati bomo med njimi.
Ker bodo najrazlicnejsi ekonomski analitiki od skrajno liberalnega, torej bogu trga zapisanega, pa tja do v absolutno sposobnost Drzave zaverovanega svetovnega nazora, ze zelo kmalu zaceli secirati in razvrscati programe, jih ocenjevati glede na njihovo moznost pripeljati Slovenijo na vrh katere koli gore ze oziroma svetilnika, lahko pricakujemo vroce poletje in se bolj z elektriko nabit del strokovne razprave v predvolilnem casu. Ja, seveda je jasno, da je zgolj moja pobozna zelja, da bi bila razprava pred volitvami lahko tudi strokovna in, da bodo po vsej verjetnosti volitve zmagovali najrazlicnejsi populizmi crno-bele logike, vendar pa je zato se toliko bolj nasa naloga, da se v nasem programu spustimo s piadestala tako imenovane "strokovnosti" na raven razumljivega do te mere, da za posamezno sporocilo ne bomo potrebovali vec od enega stavka.
Nekateri programi so bili v zadnjem casu ze predstavljeni in 5. julija je obljubljeno, da bomo tudi socialni demokrati sprejeli Alternativni vladni program za obdobje 2007-2013. Pri tem se mi zastavlja kar nekaj vprasanj o ZAKAJ smo ga pripravili in tudi KAKO je prislo do njega?
Zakaj ga torej potrebujemo? Zato, ker imamo resni namen zmagati na volitvah in ga bomo, potemtakem, potrebovali. Zato, ker zelimo volilcem in volilkam pokazati, kaksna bo "nasa (skupna) pot" do boljsega zivljenja in sozitja v Sloveniji; izbira bo potem itak njihova. Zato, da bodo tudi nasi bodoci partnerji v vladi vedeli, od cesa ne odstopamo in kaj lahko od nas pricakujejo (in, mogoce se bolj pomembno, cesa ne...).
Vendar pa predstavlja priprava vsakega strateskega dokumenta predvsem proces, v okviru katerega se ustvarjajo strokovne skupine, izvajajo partnerske razprave z cim vec ciljnimi skupinami tako strokovne, kot tudi splosne javnosti, skratka proces v okviru katerega se ustvarja kriticna masa pripadnikov idejam in ideji, da bodo spremembe ter poti zapisane v programu, odslikavale tudi vsaj delcek realnosti posameznika in posameznice, soudelezene v tem procesu. Program mora torej biti razumljen kot skupni rezultat nekega procesa, v katerem je bilo soudelezenih - tako ali drugace - cim vec "ljudi, ki mislimo dobro".
Priprava dolgorocnega strateskega dokumenta razvojne narave - in program stranke, ki zeli vladati to tudi je - nikakor ne sme biti omejen na ozko skupino strokovnjakov in strokovnjakinj, ki tam na Levstikovi, v prevrocih podstresnih cumnatah in brez klima naprav, svicajo, ko jim profesorji, poslanci ter strokovnjaki razlicnih neodvisnih institutov skupaj nosijo materiale, ki naj bi govorili o "nasi skupni poti". Borut rad v svojih nastopih poudarja, da je v pripravo AVP bilo vkljucenih 300 posameznikov in posameznic; to me vse prevec spominja na zaklinjanje Velikega Reformatorja JPD-ja in Velikega Vodje JJ-ja, kako nas je bilo pri reformah aktivno vkljucenih preko 200 ljudi. Ma, koga pa briga stevilka?! Kar je pomembno je, da ljudje program vzamejo za svojega, to se pa lahko zgodi samo v primeru, da so sodelovali pri njegovem ustvarjanju. In vladnih reform ljudje takrat niso vzeli za svoje, ker niso bili dovolj vkljuceni v njihovo pripravo, ker je vladajoca politika delala s figo v zepu - pac. A se lahko AVP-ju zgodi kaj podobnega?
Problem priprave vsake "globalne strategije", kot je to vladni program neke stranke je, da ima pripravljalec nemogoco nalogo, da najde zlato sredino med tem, da "smo vsi vkljuceni in vsi enako pomembni" ter tem, da se usmeri na najvec 3-5 prioritetnih podrocij - bolje 3 kot 5(...) - ter jasno pove, kaj je pomembno, vse ostalo pa je potem pac "manj enako pomembno".
Vendar je to zlato sredino mogoce najti v cim bolj participativnem in torej partnerskem procesu priprave programa. Tako kot mora vodstvo vsake politicne stranke cim bolj ziveti in dihati s potrebami in zivljenjem clanstva, saj le to zagotavlja trajnost stranki in njenim uspehom na obcasnih volitvah, tako mora tudi ozja strokovna skupina, ki pripravlja bodoci vladni program neprestano testirati svoja videnja in ideje z ljudmi "na terenu".
Ce tega zadnjega ni v zadostni meri, program ne more zaziveti - niti pred volitvami, se manj pa po njih.
S strateškimi razvojnimi dokumenti je vedno križ. V svojem dosedanjem delu sem velikokrat naletel na mnenja navadnih ljudi o tem, da so SRD samo špeh in bolj opravičujejo sami sebe, kot pa dejanske smernice razvojnih aktivnosti, ki jih definirajo. Problem poistovetenja ljudi s SRD oziroma njihovimi cilji je v bistvu največji problem SRD-jev nasploh, predvsem v njihovi realizaciji.
Bottom-to-up proces je pri sami pripravi SRD nujen, čeprav najbolj zamuden proces. Prav zaradi tega mora biti v prvi fazi priprave SRD-jev v določitev potreb in pričakovanj družbe (v vseh njenih segmentih - demografija, ekonomija, "politka", okolje ...) vključenih kar se da veliko ljudi. Tu se porajajo večna vprašanja, kako doseči kritično maso, ali so reprezentativne organizacije dovolj reprezentativne za zagovarjanje interesev svojih »članov«, v kolikšni meri naj bo SRD konkreten, kako med množico pričakovanj določiti prioritetna področja in podobno. Samo finiširanje SRD-jev je pa seveda strokovno delo, ki ga morajo za to opraviti strokovnjaki – razvojniki.
Končno oblikovanje prioritet je seveda konsenz in problem konsenza je v tem, da je konsenz, se pravi najmanjši skupni imenovalec interesov. Slovenci, na žalost, konsenz pojmujejo kot nekaj negativnega, kot popuščanje. Vendar je konsenz edini možen rezultat.
Problem je seveda v tem, da so SRD v principu zelo splošni, saj konkretni niti ne morejo biti. Prvič, zaradi samega obsega dokumenta; drugič, zaradi neabsolutnosti; in tretjič, zaradi dejstva, da je konkretnost v primeru SRD prej breme kot karkoli drugega, saj zmanjšuje prostor prilaganja na spremembe situacij v družbi.
Dejstev o pripravi AVP ne poznam, ga bom pa 5. julija z veseljem prebral in komentiral. Verjamem, da je dober in predstavlja prave smernice za razvoj Slovenije v naslednjih letih, pod našo vladavino, se razume :-)
uf, ko bi v komentarjih bilo omogočeno vsaj delanje odstavkov :-)
No, Jure, saj ravno v tem point, kar si napisal v zadnjih dveh stavkih: ker v proces priprave nisi bil vkljucen, bos papir videl sele 5. julija, kot nekaksno gotovo dejstvo. In kaj ti drugega preostane, kot vera, da bo dober...
te pa ne manjka :)
Ha, ha, ha; ves, sem nekoliko presenecen, ker tukaj prebiram vse polno 'turbo-SDjevskih' vzklikov, kar prica predvsem o neizmerni "veri", dosti manj pa govori o "tovariski (samo-)kritiki", ki bi je naj bili predvsem pripadniki levih strank najbolj sposobni. Po moje je zato treba RedBook zaostriti tudi v smeri inteligentne samorefleksije na temo socialne demokracije v Sloveniji in svetu; recimo.
:), saj vera v dobrost nekega dokumenta še ne pomeni odsotnost dobronamerne kritike po analizi dokumenta. Odsotnost kritike v bistvu pomeni nerazumevanje prebranega, kajti nemogoče je, da bi bilo vse popolno za vse ljudi ;)
Jure, kar zelim pravzaprav povedati je, da ni prav, da clovek kot ti, ki ga zanimajo strateske zadeve in iz tvojega komentiranja mojega bloga je tudi razvidno, da o njih nekaj ves, ne ve nicesar o nacinu priprave AVP.
Priznam, da sem po dolgem času spet bolj začel spremljati strankarsko politiko, prav tako sem še šele zdaj včlanil v SD, tako da imam informacije o pripravi AVP predvsem iz medijev. Kako so bili člani vključeni in informirani o sami pripravi, pa žal ne vem. Zato jaz do neke mere nisem najbolj reprezentativna oseba :)
Hej, dovoli mi, da te se naprej nekoliko provociram in sicer takole: a mar imamo stranko samo za clane in clanice ali pa tudi za "vse ljudi dobrega srca", ki se lahko identificirajo z idejami socialne demokracije? Ravnokar na terenu obmocne organizacije SD, ki ji predsedujem, ugotavljam kako zgresene in s sodobnim dojemanjem politicnega dela skregane predstave imajo "aktivisti in aktivistke SD". Stranka naj bi imela lokalno vodstvo, katerega naloga je potem, da poskrbi za vzdrzevanje "lokalne mreze" in pomaga pri vsakokratnih volitvah. Meni se zdi naravnost katastrofalno, da ljudje stranko dojemajo kot zgolj masinerijo/orodje za volitve ne pa tudi kot institut druzenja, zascite in podobno. Torej; mislim, da je treba zopet iti nekoliko "back to the roots" (le-te pa so predvsem v gibanjih bazicne demokracije), da bodo tisti, ki zelijo sodelovati pri posamezni aktivnosti - in priprava AVP je zagotovo ena taksnih - o tem lahko tudi dobili informacijo, vedeli kje jo dobijo, kdo se s tem ukvarja, imeli pogum tudi sami vsebinsko prispevati in ne bodo tega pocetja ze v naprej prepuscali "strokovnjakom".
:D, kakšen zagrenjenec bi ti rekel, da imamo stranke zarad politikov :D. Ampak jaz nisem, zato ti bom odgovoril, da so stranke namenjene zastopanju interesa vsakega posameznika v sistemu države. Vendar si v zadnjem komentarju izpostavil dva problema, ki tare stranke, eden je percepcija državljanov o strankarstvu oziroma politična kultura posameznika kot takega (kar se odraža v samosvoji predstavi strankarstva) in drugi, je v bistvu politična apatija povprečnega Slovenca. To pa seveda izvira delno iz prvega problema, delno pa iz delovanja samih strank, ker premalo naredijo v smeri, da bi se znebile konotacije elitnosti in zaprtosti med navadnimi ljudmi.
Popolnoma pravilno! In zato nisem zadovoljen z nacinom priprave AVP, ker se preprosto ni znalo izkoristiti priloznosti, ki jo je proces priprave ponujal, za korak proti ustvarjanju boljsega dojemanja politicnega v Sloveniji.
Sam bom v prihodnje, predvidoma v naslednjih letih, poskušal podobno kot ti, na svojem območju Kozjanskega pripeljati tako politiko skozi politično kulturo kot seveda stranko k ljudem in ne obratno. Seveda gre pa pri tem za dolgotrajen proces, sploh, ker se je potrebno ukvarjati s percepcijo posameznika.
Ja, ne mi pravit, da je to dolgotrajen proces... Si je pa treba zadati neke casovne okvire; pri meni so to naslednje lokalne volitve.
Sam razmišljam podobno, torej volitve 2010.
Ja, takrat bom lahko jaz vrednotil svojo 2letno vlogo predsednika obmocne; koliko vec nasih ljudi nam bo uspelo spraviti v obcinske svete in koliko novih zupanov v 12 obcinah obmocne, bomo imeli.
No, ti imaš vsaj izhodišče kot predsednik :), ko se bom jaz pojavil pri nas, me bodo gledali kot zelenca, ki jim hoče pamet solit :D, glede na to, da je pri nas garnitura nespremenjena že desetletja. Ampak kot "novinec" in predvsem veliko mlajši, kot je trenutno vodstvo, upam, da jih bom lahko predvsem s svežino in izkušnjami, ki jih ne glede na skoraj 31., kolikor jih premorem, na področju pospeševanja (vsega razen rodnosti :D), prepričal v nujnost sprememb. Če ne drugače, je vsaj statistika na moji strani };-).
Pri nas je bilo mrtvilo, baje, kakih 10 let; tako so mi dopovedovali ljudje, ki jim ni vseeno za usodo SD v Prekmurju ze vsaj 5 let. Ali bo sedaj kaj bolje, tega ne vem, a probam narediti veliko tega, da bi bilo. Ti se samo cim prej vkljuci v lokalno sekcijo, potem bos pa videl, ce ti ustreza ali pa ne. Vsekakor pa ne smes prehitro obupati: najdi si podrocje, ki te najbolj zanima in o katerem tudi najvec ves in tam naj potem zaplapola rdeca zvezda razvoja in napredka!
ObvestiloZa vsebino komentarjev ne odgovarjamo. Avtorje komentarjev naprošamo, da skladno s pogoji uporabe spletnega mesta spoštujejo mnenja in stališča drugih ter ne izražajo sovražnega govora oz. nestrpnosti.