Kupoprodajna pogodba – nekatere najpomembnejših stvari, ki jih morate videti

kupoprodajna pogodba

Kupoprodajna pogodba, ki ji z drugimi besedami rečemo tudi prodajna pogodba, je vrsta pravnega posla, ki je od vseh najpogosteje v uporabi. Kot že njeno ime pove, se sklene med prodajalcem in kupcem neke stvari. V prispevku, ki je pred vami, bomo pregledali nekatere najpomembnejših lastnosti kupoprodajne pogodbe: kaj sploh je kupoprodajna pogodba, kateri so obvezni elementi, ki jih mora vsebovati, kako je s stroški, ki nastanejo zaradi predmeta kupoprodajne pogodbe in kaj storiti, če kot kupec na kupljeni stvari odkrijete kakšno napako, za katero ob sklenitvi pogodbe niste vedeli.

S sklenitvijo kupoprodajne oziroma prodajne pogodbe se prodajalec nekega predmeta pravno zaveže, da bo predmet, ki ga prodaja, predal kupcu in bo s tem kupec pridobil lastninsko pravico. Obveza pa ni le na strani prodajalca – kupec se s podpisom kupoprodajne pogodbe zaveže, da bo prodajalcu plačal kupnino. Če prodajalec ne prodaja predmeta, temveč neko pravico, se podobno zaveže, da bo kupcu priskrbel to pravico. Izvrševanje nekaterih pravic zahteva, da ima kupec v posesti določeno stvar – prodajalec se tako zaveže tudi, da bo kupcu izročil to stvar.

Pri sklepanju pogodbe je pomembno, da je predmet oziroma pravica, za katero gre v pogodbi, v prometu. Če prodajalec in kupec skleneta kupoprodajno pogodbo za predmet ali pravico, ki ni v prometu, je ta kupoprodajna pogodba nična.

Kupoprodajna pogodba pa se ne sklepa samo za predmete, ki že obstajajo v trenutku sklenitve pogodbe. Prodajalec in kupec lahko skleneta pogodbo tudi o neki bodoči stvari.

Kupoprodajna pogodba ima nekatere obvezne elemente. Pomanjkanje katerega koli od teh petih elementov naredi prodajno pogodbo nično. V kupoprodajni pogodbi morajo biti nujno opredeljeni naslednji elementi: kupec, prodajalec, stvar oziroma pravica, ki se prodaja, količina stvari, ki se prodaja, in cena stvari ali pravice, ki je predmet prodaje.

Pogodbe, kakršna je kupoprodajna, so dvostranske pogodbe. To pomeni, da nima samo ena stranka obveznosti do druge, medtem ko je druga stranka brez obveznosti. Primer takšne enostranske pogodbe je darilna pogodba. Pri prodajni pogodbi imata obe stranki obveznosti druga do druge. Če ena stranka ne izpolni svojih obveznosti sočasno z drugo stranko, tudi druga stranka ni dolžna izpolniti svojih pogodbenih obveznosti. Tako je v večini primerov, izjeme pa so, ko se obe stranki dogovorita kako drugače, če kako drugače določa zakon ali če iz narave posla izhaja kaj drugega.

kupoprodajna pogodba

Pa stroški, ki nastanejo s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe? Kupnino seveda krije kupec, vendar ni tako z vsemi stroški. Stroški, ki nastanejo zaradi izročitve predmeta kupcu, krije prodajalec. Prav tako prodajalec krije stroške, ki jih stvar ali pravica, ki je predmet prodaje, prinese pred izročitvijo. Kupec poleg kupnine plača tudi stroške, da se z mesta izročitve odpelje ali odnese kupljeno stvar in pravzaprav krije tudi vse stroške, ki nastanejo po izročitvi. Seveda to ne velja v primeru, da se kupec in prodajalec dogovorita kako drugače.

Kupoprodajna pogodba je podpisana, kupljena stvar pa je končno v vaši lasti. A opazili ste napako, na katero vas prodajalec pred prodajo ni opozoril. Kaj pa sedaj?

Vse je odvisno od vrste napake. Če gre za skrito napako, torej za napako, ki je ni bilo mogoče videti pri običajnem pregledu predmeta ob prevzemu, imate osem dni od tedaj, ko ste napako opazili, da prodajalca opozorite nanjo. Če po preteku teh osmih dni prodajalca še vedno niste opozorili na napako, izgubite pravice do tega. Naj vas opozorimo, da morate pri gospodarskih pogodbah na napako opozoriti nemudoma.

Če gre za stvarno napako, ki jo je kupljena stvar imela tedaj, ko je nevarnost s prodajalca prešla na vas kot kupca, zanjo odgovarja prodajalec. Prav tako je prodajalec odgovoren tedaj, ko je nevarnost že prešla na vas, če je napaka posledica nekega vzroka, ki je obstajal pred prehodom nevarnosti.

Prodajalec običajno ni odgovoren za napake, ki postanejo vidne šele po šestih mesecih od izročitve. Če se prodajalec in kupec dogovorita drugače, je lahko ta rok tudi daljši, krajši pa nikakor ne.

Če ste napako opazili in na to pravočasno opozorili prodajalca, imate kar nekaj pravic, ki zadevajo stvar in napako. Lahko na primer od prodajalca zahtevate, da odpravin napako na stvari ali pa vam izroči drugo stvar, ki napake nima. Tako še vedno pride do izpolnitve pogodbe. Od prodajalca lahko tudi zahtevate, da vam zniža kupnino, lahko pa tudi odstopite od pogodbe. V vsakem od teh primerov pa imate kot kupec pravico zahtevati, da vam prodajalec povrne škodo. Povračilo lahko od prodajalca zahtevate tudi v primeru, da je zaradi napake na stvari, ki ste jo kupili, nastala škoda na vaši preostali lastnini. Povračilo te škode se ureja po pravilih odškodninske odgovornosti.

Sklenitev kupoprodajne pogodbe je lahko zastrašujoča misel, če ne veste, na kaj vse morate biti pozorni, zato si pred sklenitvijo preberite čimveč nasvetov, da ne boste spregledali česar pomembnega, zaradi česar bi kasneje lahko imeli težave.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja