my thoughts

ZwezdicA — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

Nadvladati nad vsakdanjo brezbrižnostjo in nedovršenostjo ali se predati toku zavesti in uživati v harmoniji vsakdana? Preiti v hladno polje s toplega, skozi mlačen predor se zdi nadvse preprosto. Vendar ali je temu tudi v resnici tako, ali je enostavnost le utvara in pretveza pod katero se skriva običajen smrtnik? Je okoli nas neka višja sila, ki nas zadržuje in ovira pri razvoju idej? Ima vsak začetek nujno konec? Sledi apokalipsi nova apokalipsa? Dejstvo je da ni človeka, ki bi znal zadržati dan, vendar so ljudje, ki jim ga uspe izkoristiti. Sem med njimi? Ne vem. So dnevi, ko se predam toku in verjamem v teorijo, da je moja usoda in posledično z njo tudi moja prihodnost že zabeležena… vendar tej nespametni, laični teoriji ne gre verjeti, kajti po tej absurdni misli, vedno sledi nekaj povsem drugega, globljega.

Lahko sama krojim svojo usodo? Lahko sama naslikam svojo prihodnost? Sem sposobna izvršiti in doseči cilje, ki jih imam pred seboj in moram za njihovo dosego le stopiti na prste ter stegniti roko? Kratkoročno gledano morda, vendar ali se bo poteza obrestovala tudi dolgoročno gledano, ne vem. Morda bo vsa sla in želja izpuhtela, kot zvezdni utrinek, ki se na nebu naslika samo v najjasnejših nočeh. Morda ne. Tega ne morem predvideti. Je za uspeh dovolj pametna misel povedana skozi prodoren glas, ali je pomemben tudi stas? Dobra kombinacija obojega definitivno ne more škoditi. Nič ni tako slabo, da ne bi mogla biti še slabše…ali lepše povedano nič ni tako slabo, da ne bi vsebovalo nekaj dobrega. Je kozarec na pol poln, ali obratno (na pol prazen)?

Optimist bi po vsej verjetnosti odgovoril na pol poln, pesimist, na pol prazen. Ljudje gledamo z različnih vidikov, zato pogosto ne najdemo skupne poti. Je cenejša življenjska pot po kateri blodimo, ali življenjska karta za vožnjo po naših cestah? Pri življenjski poti plačujemo s čustvi, pri čimer se običajno popusti in bližnjice ne obrestujejo, vsaj dolgoročno gledano ne. Žrtvujemo svoj čas, svojo osebnost, stvari ki jih nadvse obožujemo. Zakaj? Vse za ceno ugodja in udobja. Res je, da prihranimo z nakupom vinjete ter vsakomesečnim ali celo tedenskim tankom bencina v avtomobilskem rezervoarju, vendar je cena, ki jo plačujemo za užitek in prihodnost neizmerno visoka. Zjutraj, med vsakdanjimi jutranjimi opravili sedim pred ogledalom in razmišljam… Kaj imata skupnega prostitucija in inštruiranje?

Oboje spada med storitvene dejavnosti z velikim povpraševanjem na trgu ponudbe, poleg tega pa je oboje ilegalno, saj posameznik ob koristenju le-teh storitev, ne plačuje davka. Med zadevama pa je moč zaznati tudi gigantsko razliko, katere se ne zavedamo dovolj močno, oziroma je ne izpostavljamo. Inštrukcije veljajo za samoumevne in celo koristne, prostitucija pa vse prej kot to. Ljudje se zgražajo nad tistimi, ki ponujajo tovrstne storitve, vzporedno pa se poslužujejo storitev in dobrin, ki so prav tako ilegalne in škodujejo naši državi. Srajca nikoli ne skrije značaja, skrije pa zunanje nepravilnosti človeka.

Pred očmi imamo tuje pomanjkljivosti, naše pa so nam na hrbtu. Vedno jih nosimo na naših pečeh, čeprav kaj hitro radi pozabimo na njih. Izpostavljamo in zasmehujemo slabosti drugih, ob tem pa kaj hitro pozabimo na smisel življenja. Velikokrat obtožimo sočloveka, ob tem pa pozabimo prelistati skozi svoje življenje in obuditi lastne napake, ki lahko predstavljajo samo še izkušnje. Curia pauperibus clasta est. -- "Sodišče je za siromake zaprto.

Red Book feed

my thoughts