Red Book feed

Srečanje v Črnomlju

renatabrunskole — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

V četrtek, 18. septembra 2008, sem se predstavila na Čardaku v Črnomlju. Srečanje je vodil g. Toni Gašperič, volivke in volivci Črnomlja pa so se ga udeležili v zelo velikem številu. Predstavila sem svoj program in še posebej izpostavila pet točk. Če na kratko povzamem:

Omogočiti kvalitetno prometno povezavo Bele krajine z osrednjo Slovenijo (tretja razvojna os). Kar pomeni konkretno izgradnja dela povezovalne ceste od tunela izpod Gorjancev do Črnomlja. Dejansko obnoviti cestišče povsod tam, kjer je uničeno zaradi pretežkih vozil in ne »krpati« ceste. Ob tem je potrebno poudariti, da mora projekt tudi predvideti izgradnjo kanalizacije in vodovodnega sistema ter tudi omogočiti izgradnjo varnostne prometne infrastrukture (pločniki, razsvetljava, ipd…). Čim hitreje dokončati obvoznico Črnomelj – Vinica. Omogočiti boljšo prometno povezanost z ostalimi kraji v Beli krajini (železniški in avtobusni prevoz).
Z omenjenimi cestnimi povezavami je možen lažji in hitrejši razvoj gospodarstva, podjetništva in obrti. Razvoj omenjenih dejavnosti mora iti v smer čim večje dodane vrednosti dela, kar pomeni, da se v Črnomlju ustvarijo podjetja z zahtevnejšo tehnologijo dela. Zato je potrebno Črnomlju pomagati pri razvoju srednjega in visokega šolstva (ne tako, kot pred časom, ko se je obljubljala turistična šola, ki pa je bila ob pomanjkljivi spremljajoči infrastrukturi obsojena na neuspeh). Za razvoj visokega šolstva je potreben dogovor z lokalnimi podjetji. To lahko zagotovimo le s tem, da zaustavimo preselitev institucij v Novo mesto in jih vrnemo nazaj (v Črnomlju je ostala samo ekspozitura davčnega urada Novo mesto).
Ob občinskem in državnem proračunu je potrebno pridobiti sredstva iz evropskih kulturnih skladov za razvoj turističnih dejavnosti, kmetijstva, podjetništva, kulture in športa v Beli krajini. Preko EU skladov in ministrstev Republike Slovenije je potrebno v Belo krajino pripeljati kapital za razvoj kulture, preurediti Zdravstveni dom Črnomelj v manjšo bolnico, pomagati institucijam, da se hitreje razvijajo (knjižnica, kulturni dom, prostovoljna društva...)
S konkretnim organizacijskim in finančnim načrtom podpreti in tako tudi pripomoči k večji prepoznavnosti dejavnosti širšega družbenega pomena: reševalna služba in nujna medicinska pomoč ter vsa potrebna zdravstvena dejavnost. Sodelovati z društvi borcev narodnoosvobodilnega boja in osamosvojitvene vojne in ob tem ohraniti kulturne in zgodovinske spomenike in objekte. Pripraviti projekt dejanske obnove spomenika NOB in končno Črnomelj umestiti na mesto, ki si ga je prislužil v času NOB in osamosvojitvene vojne.
Pripomoči k boljšim pogojem za življenje vsem generacijam ljudi v Beli krajini, tako na podeželju, kot v mestih, s sprejetjem konkretnih uredb, ki bodo dejansko pomagale ljudem. To pomeni, da je potrebno tudi s strani Ministrstva za okolje in prostor ter lokalne samouprave konkretno oblikovati zakonodajo, ki mora varovati in zaščititi naravna bogastva v Republiki Sloveniji in v občini sami. Vse z namenom, da tudi manjši kraji zaživijo in se razvijajo in ne životarijo, kot do sedaj.

Ob naštetih točkah sem natančneje predstavila vsebino omenjenih točk. Po končani predstavitvi sem ob glasbeni spremljavi ansambla »Štirje prijatli« iz Butoraja, neformalnih pogovorih z volivkami in volivci predstavljala svojo vizijo in način dela, ob izvolitvi v državni zbor. Tako kot do sedanjih srečanjih Renate Brunskole, smo se lahko vsi ob prijetnem klepetu posladkali s palačinkami in pogačo.

Utrinki s srečanja:

Srečanje v Semiču

renatabrunskole — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

V torek, 16. septembra 2008, sem se predstavila pred Agrijem v Semiču. Srečanja, ki ga je vodil g. Toni Gašperič, so se krajani Semiča udeležili v velikem številu. V svojem volilnem programu sem še posebej izpostavila pet točk. Če na kratko povzamemo:

Omogočiti kvalitetno prometno povezavo Bele krajine z osrednjo Slovenijo (tretja razvojna os). Kar pomeni konkretno za občino Semič izgradnja dela povezovalne ceste od tunela izpod Gorjancev do Semiča. Vzporedno z omenjenim projektom obnoviti cestišče povsod tam, kjer je uničeno zaradi pretežkih vozil in ne le popravljati ceste. Ob tem je potrebno poudariti, da mora omenjeni projekt tudi obvezno vsebovati izgradnjo kanalizacije in vodovodnega sistema ter tudi omogočiti izgradnjo varnostne prometne infrastrukture (pločniki, razsvetljava, ipd…). Konkretno to pomeni za Semič izgradnjo vodovodnega sistema (tki. višinski vodovod), ki se bo napajal iz vrtine Blatnik in hkrati tudi izgraditi vodovod po Stari gori. Nesprejemljivo je, da v 21. stoletju, še vedno v Beli krajini nimamo urejenega vodovodnega sistema.
Z omenjenimi cestnimi povezavami je možen lažji in hitrejši razvoj gospodarstva, podjetništva in obrti. Razvoj omenjenih dejavnosti mora iti v smer čim večje dodane vrednosti dela, kar pomeni tudi, da se zmanjšuje tki. industrija z »umazano« tehnologijo. Želja je, da bi čim več mladih različnih poklicev ostalo v Beli krajini in si tu ustvarilo dom in družino. To pa lahko zagotovimo le s tem, da zaustavimo preselitev institucij v Novo mesto. Urediti večjo prometno povezanost z ostalimi kraji (železniški in avtobusni prevozi) in ohraniti osnovne šole v manjših krajih.
Ob občinskem in državnem proračunu je potrebno pridobiti sredstva iz evropskih kulturnih skladov za razvoj turističnih dejavnosti, kmetijstva, podjetništva, kulture in športa v Beli krajini. Konkretno to pomeni za Semič, da se iz sredstev EU (preko ministrstva delo, družino in socialne zadeve) začne gradnja doma za starejše občane. Potrebno je prioritetno razvijati najperspektivnejši panogi na območju Bele krajine turizma in kmetijstva.
S konkretnim organizacijskim in finančnim načrtom podpreti in tako tudi pripomoči k večji prepoznavnosti dejavnosti širšega družbenega pomena: reševalna služba in nujna medicinska pomoč ter vsa potrebna zdravstvena dejavnost (konkretno pripomoči k prenovi zdravstvene postaje Semič v Zdravstveni dom Semič), gasilska dejavnost, knjižnična dejavnost, podpirati projekte kulturnih, športnih in ostalih prireditev. Urediti mladinske centre v Beli krajini. Sodelovati z društvi borcev narodnoosvobodilnega boja in osamosvojitvene vojne in ob tem ohraniti kulturne in zgodovinske spomenike in objekte. Predvsem manjši kraji morajo zaživeti in ne le životariti.
Pripomoči k boljšim pogojem za življenje vsem generacijam ljudi v Beli krajini tako na podeželju, kot v mestih s sprejetjem konkretnih uredb, ki bodo dejansko pomagale ljudem. Kar pomeni, da je potrebno tudi s strani Ministrstva za okolje in prostor ter lokalne samouprave konkretno oblikovati zakonodajo, ki mora varovati in zaščititi naravna bogastva v RS in v občini sami. Konkretno je potrebno zaščititi vodni vir na Blatniku in zaprtja oziroma saniranja kamnolomov na območjih vodnih izvirov.
Ob naštetih točkah sem natančneje predstavila vsebino omenjenih točk.

Po končani predstavitvi, ki jo je zaključil neuničljivi Toni Gašperič, sen v neformalnih pogovorih predstavljala svoj volilni program in svojo vizijo dela, kot bodoča poslanka iz Bele krajine. Tako kot na dosedanjih srečanjih smo se vsi ob prijetnem klepetu posladkali s palačinkami in pogačo.

Naslednje srečanje bo v četrtek, 18. septebra ob 17. uri na igrišču na Čardaku v Črnomlju.

Še nekaj utrinkov:

Srečanje v Gradacu

renatabrunskole — Thu, 01 Jan 1970 00:00:00 +0000

V ponedeljek, 15. septembra 2008, sem pred kulturnim domom v Gradacu, predstavila svoj program in v njem še posebeh izpostavila izpostavila pet točk. Če na kratko povzamemo:

Omogočiti kvalitetno prometno povezavo Bele krajine z osrednjo Slovenijo (tretja razvojna os). Kar pomeni posodobiti državno cesto, ki pelje skozi Gradac. Ob tem mora projekt predvideti izgradnjo kanalizacije in vodovodnega sistema ter omogočiti izgradnjo varnostne prometne infrastrukture (pločniki, razsvetljava v kraju). Konkretna rešitev za problem vodovodnega sistema Gradac je v projektu belokranjski vodovod, kjer so že podane rešitve za omenjene težave.
Z boljšimi cestnimi povezavami je lažje in hitrejše razvijati gospodarstvo, podjetništvo in obrt. Želja je, da bi čim več mladih različnih poklicev ostalo v Beli krajini in si tu ustvarili dom in družino. To pa lahko zagotovimo le s tem, da zaustavimo preselitev institucij, trgovin v večja mesta (v Metliki je samo ekspozitura davčnega urada Novo mesto, banke v Gradacu ni, edino trgovino pa so zaprli). Predstavila sem razgovore, ki sem jih opravila z predstavniki zaprte trgovine, da bi Gradac zopet imel trgovino. Ob boljših prometnih povezavah je potrebno boljše urediti prometno povezanost z ostalimi kraji (avtobusni prevozi so zelo slabi). Potrebno je tudi ohraniti osnovne šole v manjših krajih.
Ob občinskem in državnem proračunu je potrebno pridobiti sredstva iz evropskih kulturnih skladov za razvoj turističnih dejavnosti, kmetijstva, podjetništva, kulture in športa v Beli krajini. Prioritetno razvijati najperspektivnejši panogi na območju Bele krajine turizma in kmetijstva. Kar bi se moralo še posebej poznati pri razvoju Gradaca, ki ima za vse naštete panoge naravne prednosti v obliki gradu, ki je razpoznavni znak kraja. Prav s pomočjo sredstev evropskih skladov ter s pomočjo ministrstva za kulturo lahko konkretno uredimo status gradu.
S konkretnim organizacijskim in finančnim načrtom podpreti in tako tudi pripomoči k večji prepoznavnosti dejavnosti širšega družbenega pomena: reševalna služba in nujna medicinska pomoč ter vsa potrebna zdravstvena dejavnost, gasilska dejavnost, knjižnična dejavnost, podpirati projekte kulturnih, športnih in ostalih prireditev. Urediti mladinske centre v Beli krajini. Sodelovati z društvi borcev narodnoosvobodilnega boja in osamosvojitvene vojne in ob tem ohraniti kulturne in zgodovinske spomenike in objekte. Vse to z namenom, da lahko tudi manjši kraji zaživijo in ne životarijo.
Pripomoči k boljšim pogojem za življenje vseh generacij ljudi v Beli krajini tako na podeželju, kot v mestih s sprejetjem konkretnih uredb, ki bodo dejansko pomagale ljudem. Kar pomeni konkretno oblikovati zakonodajo, ki mora pomagati majhnim in srednjim podjetjem, ki se zaradi že naštetih problemov in že omenjene slabe davčne zakonodaje, ne morejo razvijati tako, kot bi se lahko.

Po končani predstavitvi sem odgovarjala na številna vprašanja krajanov in krajank. Posebno pozornost sem posvetila socialnem elementu svojega volilnega programa, ki vsebuje sistemske rešitve za ekonomsko oziroma socialno šibkejše.

Srečanje se je prijetno zaključilo ob domači pogači in palačinkah ter s povabilom na naslednjo predstavitev,ki bo že danes, v torek 16. septembra ob 17. uri, na parkirišču pred Agrijem v Semiču.